V Pompejih je do 8. januarja 2017 na ogled tudi razstava tridesetih monumentalnih kipov leta 1944 v Nemčiji rojenega umetnika poljskega rodu Igorja Mitoraja, ki so jih postavili tudi v tamkajšnje terme in notranja dvorišča domov. Foto: EPA
V Pompejih je do 8. januarja 2017 na ogled tudi razstava tridesetih monumentalnih kipov leta 1944 v Nemčiji rojenega umetnika poljskega rodu Igorja Mitoraja, ki so jih postavili tudi v tamkajšnje terme in notranja dvorišča domov. Foto: EPA
Pompeji
Usodni pepel je 24. avgusta leta 79 pomenil konec Pompejev in Herculaneuma, obenem pa so se ravno zaradi njega antični ostanki tako dobro ohranili do danes. Foto: EPA

Na odprtju je italijanski minister za kulturo Dario Franceschini povedal, da se v Pompejih "na podirajo več zidovi, ampak le arhitektonske ovire".

Pred skoraj natanko letom dni, natančneje na božični večer, so za javnost znova odprli šest restavriranih antičnih hiš. V arheološko najdišče se je takrat odpravilo več kot 7.000 obiskovalcev, naslednji dan pa so jih že dopoldne našteli še 5.000. Največ se jih je zgrnilo v hišo Fullonica di Stephanus, kjer so v antičnih Pompejih barvali tekstil.

Obnova je vredna 105 milijonov evrov, v dveh letih so do danes obnovili 20 hiš. Prvotni načrt je sicer predvideval, da bodo dela končali že pred letom dni, vendar so ga podaljšali.

Večina dela že opravljena
"Odpravljamo težave v odkopanih in tudi v neraziskanih delih mesta. Tri četrtine dela smo že opravili. Projekt bomo nadaljevali še prihodnje leto, dokler ne bo celotno mesto zavarovano. Hkrati restavriramo stavbo za stavbo. Odpiramo jih za javnost," je za TV Slovenija med drugim povedal Massimo Osanna, direktor uprave arheološkega najdišča v Pompejih.

Do 8. januarja 2017 je tam na ogled tudi razstava tridesetih monumentalnih kipov v Nemčiji rojenega umetnika poljskega rodu Igorja Mitoraja, ki je umrl predlani. Njegove skulpture so postavili tudi v tamkajšnje terme in notranja dvorišča pompejskih domov.

Usodni izbruh Vezuva 24. avgusta leta 79 je podrobno opisal Plinij mlajši v svojih pismih Tacitu, to pa je tudi prvo znano pričevanje o kakšnem vulkanskem izbruhu. Plinij je bil ob izbruhu na ladji, zasidrani v Neapeljskem zalivu. Izbruh je zadel Pompeje med velikimi slovesnostmi v čast bogu Vulkanu, gospodarju ognja in možu boginje Venere.

Vezuv je bruhal 19 ur, izbruh pa je bil tako močan, da so lapili padli celo na afriško obalo, v Egipt in Sirijo. A če Pompejev ne bi zasul vulkanski pepel, bi nam bilo precej slabo ohranjeno rimsko stensko slikarstvo bistveno slabše poznano. Ob mestni zasnovi, stavbah, poslikavah in mnogih predmetih so posebej pretresljivi tudi mavčni odlitki ljudi in živali, ki so neuspešno poskušali ubežati usodi.

Več o obnovljenih Pompejih si poglejte v prispevku rimskega dopisnika Janka Petrovca, TV Slovenija.