Obe poročili je pripravil svet v prejšnji sestavi, iz nove sestave, ki je mandat nastopila aprila letos, pa je dokumenta komentiral Aleš Lipičnik. Poudaril je nekaj vsebinskih stvari, s katerimi se ne strinja, in predlagal, da DZ poročil ne sprejme.

V obeh poročilih je svet ocenil, da je stanje na področju radiodifuzije v Sloveniji še vedno nezadovoljivo, ker še vedno ni bila sprejeta strategija razvoja radijskih in televizijskih programov, ki jo po zakonu o medijih pripravi agencija za komunikacijska omrežja in storitve (Akos). Ta bi bila podlaga za spremembe in dopolnitve zakona o medijih.

Tudi če strategija ni bila pripravljena, bi lahko sprejeli kar nekaj ukrepov, s katerimi bi izboljšali stanje radiodifuzije, je prepričan Lipičnik. Tako pa je enako: na trgu je izrazito pomanjkanje frekvenc, zaradi česar lahko nastane nelojalna konkurenca, poleg tega smo priča nadaljnji koncentraciji moči zaradi vse ostrejših razmer na trgu.

Po njegovem mnenju se je to zgodilo zaradi pomanjkanja regulacije. Ugotovitev, da imamo preveč radijskih programov s premajhnim območjem pokrivanja, slabim finančnim stanjem, slabo programsko shemo, pa se mu ne zdi nič drugega kot posledica neregulacije.

Brez pripomb kulturnega ministrstva
Ministrstvo za kulturo pripomb na poročili nima, v. d. direktorice Akosa Tanja Muha pa ju je označila za zavajajoči. Omenjeno strategijo je Akos po njenih navedbah pripravil, a ni dobila potrditve sveta, zato so "pripravili vsaj strategijo za regulacijo elektronskih medijev". Glede koncentracije medijev je dejala, da Akos po zakonodaji za to ni pristojen.

V razpravi članov odbora je Marija Bačič iz SD-ja opozorila na vprašanje frekvenc na obmejnem območju, kjer motijo frekvence iz drugih držav, Anja Bah Žibert iz SDS-a pa na vprašanje, kako si je mogoče ob obravnavi poročila, starega dve leti, zamišljati napredek. Zanimalo jo je tudi, kako je mogoče, da se pri pomanjkanju frekvenc le-te Radioteleviziji Slovenija dodeljujejo avtomatsko.

Glede prvega je Muha odgovorila, da se frekvence podeljujejo samo na podlagi razpisov ter da Akos pri reševanju motenja frekvenc sodeluje z več ministrstvi. Sama meni, da ščitijo slovenske frekvence, podeljevati pa jih brez sodelovanja sveta ne morejo, zato upa, da bo z novim svetom lažje.

Pri drugem vprašanju pa je odgovorila, da je v zakonu o RTVS določeno, da ta dobiva frekvence brez razpisov, ker ima določene zaveze za pokrivanje prebivalstva s signalom in za zagotavljanje vsebin. "Če torej želimo kaj spremeniti, bo treba spremeniti zakonodajo," je sklenila Muha.