S ponarejenimi skulpturami naj bi svojim kupcem povzročil za okoli pet milijonov evrov škode.

Sodišče je že pred tem prisodilo zaporno kazen petim osebam, ki so jih pred šestimi leti zasačili pri prodaji Giacomettijevih ponaredkov. Dva druga pajdaša obsojenega 56-letnega Roberta Driessna, ki sta vodila prodajo ponarejenih del, sta bila obsojena na več kot sedem let zapora.

Kiparjeva dela, za katera so značilne stanjšane človeške in živalske figure, dosegajo na dražbah umetnin v zadnjih letih vrtoglave milijonske vsote. (Pred petimi leti je denimo vdova libanonskega bankirja na Sothebyjevi dražbi kip L'Homme qui marche kupila za 74 milijonov evrov). Je pa Giacometti Driessnu delo olajšal s tem, da po smrti ni zapustil preglednega kataloga svojih del ali vsaj natančnih podatkov o tem, koliko je ustvaril.

Alberto Giacometti (1901-1966) se je rodil v Stampi v švicarskem kantonu Grisons. Oče Giovanni je bil znan postimpresionistični slikar. Sam je študiral v Ženevi in v Rimu, kjer se je seznanil z egipčansko in staro primitivno umetnostjo, ki je nanj napravila močan vtis.

Nadrealistične, razpotegnjene silhuete
Sprva je slikal v kubističnem in postkubističnem slogu, njegove slikovne deformacije so že nakazovale poznejši osebni slog. Znan je postal po razpotegnjenih tankih figurah v bronu, ki so učinkovale kot nadrealistične metafore. V 40. letih preteklega stoletja je izdeloval majhne skulpture, ki so se zdele kot oddaljeni prividi. Ustvaril je tudi grafike za delo Kratka zgodovina nadrealizma angleškega pesnika Davida Gascoyna.

Ponarejevalski zvezdi
Driessen je najbrž drugi najuspešnejši oz. najzloglasnejši nemški ponarejevalec umetnin - takoj za Wolfgangom Beltracchijem, ki je v podobnem časovnem okvirju ponaredil okrog sto ekspresionističnih umetnin in z njimi zaslužil 30 milijonov evrov. "Kralj ponarejevalcev" je nekakšna zvezda zadnja tri leta, odkar so ga ujeli in prav tako pospravili za rešetke (od letošnjega januarja je že na prostosti).

Driessen, ki je po rodu sicer Nizozemec, je o svojem početju predlani iz varnega zavetja Tajske, kjer se je skrival pred roko oblasti, odkrito spregovoril za revijo Spiegel. Med drugim se je hvalil, da je po tehnični plati "zelo lahko" izdelati Giacomettija: "Dolge, suhljate figure, groba površina. Po nekaj časa sem ga imel dobesedno že v prstih." Za manjši kipec je potreboval 30 ali 40 minut.