Javno razpravo je s predstavitvijo predloga resolucije odprla ministrica Rihterjeva, ki je poudarila, da je glede na državotvorno vlogo kulture pri Slovencih presenetljivo, da glede na druga področja nacionalni program za kulturo dobivamo tako pozno.

Odgovor na vprašanje - ali so predlagani cilji, ukrepi in finančna sredstva predloga resolucije ustrezni za uresničevanje javnega interesa v kulturi - pa je po njenem prepričanju pritrdilen, kar naj bi potrdila tudi današnja razprava.

Pozitivno o NKP-ju
Predlog resolucije je bil v nadaljevanju razprave deležen predvsem pohvalnih besed. Mnogi
razpravljavci so ga namreč označili za strateški dokument kulturne politike, ki naj bi z zastavljenimi cilji in ukrepi omogočal slovensko kulturno avtonomnost.

Pa tudi nekaj pikrih
Kljub priznanjem pa je bilo slišati tudi marsikateri očitek in nestrinjanja. Ta so se nanašala bodisi na splošne prednostne naloge kulturne politike v omenjenem obdobju bodisi na posamezna področja kulture, ki naj bi jim NKP po mnenju razpravljavcev namenjal premalo pozornosti.

Kaj menijo knjižničarji
Kot prvi so se v razpravi oglasili predstavniki knjižničarstva na Slovenskem. Direktor Narodne in univerzitetne knjižnice Lenart Šetinc, ki je predlog resolucije sicer podprl, je menil, da bi bilo med splošnimi prednostnimi nalogami resolucije o NKP-ju treba posebej poudariti vlogo in pomen knjižnic.

Svetovalka za splošne knjižnice v NUK-u Silva Novljan je izrazila pomisleke o učinkih javne izjave o NKP-ju glede splošnih knjižnic, saj predlog resolucije ne predvideva vseh ukrepov, ki so potrebni za dosego v njej navedenih ciljev. Predsednica Nacionalnega sveta za knjižničarstvo Maja Žumer pa je menila, da je na Slovenskem premalo poudarjena informacijska vloga knjižnic.

Pridobivanje mnenj in stališč
Razpravo je pripravil parlamentarni odbor za kulturo, šolstvo, mladino, znanost in šport, ki želi pridobiti mnenja o resoluciji in stališča do nje in s tem podlago za prihodnjo obravnavo na
matičnem delovnem telesu pred dokončnim sprejetjem v državnem zboru.

NKP med letoma 2000 in 2004
Kot je še dejala ministrica, je odločilni korak na poti k predlogu resolucije o NKP-ju predstavljal predlog nacionalnega kulturnega programa iz leta 2000. Novo podlago za sprejetje NKP-ja pa je dal leta 2002 sprejeti zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo.

Analiza stanja
Leta 2002 so na ministrstvu za kulturo objavili Analizo stanja na področjih kulture in predlog prednostnih ciljev. Analiza zajema 11 področij kulture, pri vsakem so podane tudi ključne prednosti in slabosti ter priložnosti in nevarnosti, ob koncu pa tudi osnutek srednje- in dolgoročnih prednostnih kulturno-političnih ciljev. Ker so bili po besedah ministrice odzivi strokovne javnosti na analizo zelo dobri, so se na ministrstvu lotili priprave osnutka NKP-ja.

Seznanjanje strokovne in zainteresirane javnosti
S predlogom osnutka NKP-ja se je lansko poletje na t. i. Kulturnih krogih 3 seznanila tudi strokovna in zainteresirana javnost, vlada je predlog resolucije o NKP-ju potrdila oktobra lani in ga poslala v parlamentarni postopek.

Vsebina NKP-ja
NKP opredeljuje splošne prednostne naloge kulturne politike v triletnem odobju: ohranjanje in razvoj slovenskega jezika, spodbujanje kulturne raznolikosti, zagotavljanje dostopnosti kulturnih dobrin, kulturna vzgoja, izobraževanje za poklice v kulturi, kultura kot kategorija razvoja, neposredna podpora ustvarjalcem, informatizacija v kulturi in posodobitev javnega sektorja.

NKP določa tudi področja kulture, ki so v javnem interesu. Za opredeljene naloge so navedeni konkretni cilji in ukrepi na posameznih področjih kulture, pri vsakem cilju pa so navedeni še pričakovani učinki, kazalci za spremljanje doseganja teh ciljev in zahtevane finančne obremenitve.