Čeprav zaradi gospodarske rasti vlada pričakuje rast prihodkov, vendarle namerava nadaljevati restriktivno fiskalno politiko. Parlamentarna delovna telesa DZ-ja bodo od danes do ponedeljka obravnavala državni predlog proračuna za prihodnji dve leti.

Razrez proračunov za delovanje ministrstva za kulturo predvideva slabih 147 milijonov za leto 2016 in dobrih 148 milijonov za leto 2017. Za kulturo je predvidenega manj denarja v primerjavi z rebalansom proračuna v letošnjem letu, ki znaša 157,2 milijona evrov.

Integralna sredstva so v letih 2016 in 2017 višja kot v preteklem letu, kar si štejejo za uspeh, saj je integralni proračun padal od leta 2009 naprej, trdijo na ministrstvu.

Nižja so sredstva za projekte, financirane iz evropskih sredstev. Vpeti v kulturo se kljub manjšemu rezu od predvidenega strinjajo, da se bo nadaljnje jemanje sredstev na dolgi rok slabo obrestovalo.

Kljub vsemu Bizjak Mlakarjeva ostaja optimistična. Ob prvem, julijskem scenariju, ki bi dejansko pomenil, da bi bilo treba iti v zapiranje javnih zavodov, bomo s temi sredstvi uspeli, je prepričana. Dodala je, da sta tako finančni minister kot premier na proračunski seji vlade obljubila, da bo kultura pridobila še nekaj dodatnih sredstev v višini 12 milijonov evrov. Na ministrstvu so zadovoljni s tem, kar so doslej uspeli narediti na področju sredstev iz bruseljske blagajne.

Članica odbora Janja Sluga (SMC) je pozdravila povečanje integralnih sredstev proračuna za kulturo, ki bodo namenjena programom, materialnih stroškom in plačam, v stranki pa kljub vsemu obžalujejo izpad evropskih sredstev. Andrej Čuš (SDS) je opozoril, da koalicija na področju kulture ni usklajena, o čemer priča to, da je ministrstvo pripravilo zakon o zagotavljanju finančnih sredstev za nujne programe v kulturi, glede katerega pa se ni zgodilo še čisto nič. Pohvalil je prizadevanja ministrstva na področju kulturne dediščine, v smeri razvoja kulturnega turizma in odpiranja novih delovnih mest.

Violeta Tomič (ZL) je opozorila, da kljub gospodarski rasti vlada vse bolj zateguje pas, kar bo v kulturi privedlo do opustošenja produkcije. Omenila je soustanovitelja KSEVT Miho Turšiča, ki ga je v gladovno stavko pahnil prav položaj zategovanja pasu. Po njenih besedah bodo prvi te posledice čutili samozaposleni in prekarni delavci v kulturi.

Člani odbora so večkrat opozorili, da je razpravo otežilo pomanjkanje gradiva o razrezu proračuna za kulturo. Med drugimi je to omenil predsednik Nacionalnega sveta za kulturo Metod Pevec, ki je od ministrice želel zagotovilo, da se programska sredstva ne bodo nižala, kar se je že zgodilo v minulih letih.

Ministrica je glede tega dejala, da se bo treba zaradi drugih stroškov, ki so jih dolžni kriti iz integralnih zneskov, kot so npr. plače zaposlenih v javnih zavodih, prilagoditi in del programskih sredstev nadomeščati prek evropskih sredstev.

Postopno uravnoteženje brez zadolževanja
Vlada s predlogom državnega proračuna za prihodnji dve leti sledi cilju postopnega uravnoteženja prihodkov in izdatkov brez zadolževanja. Tako predlog proračuna za leto 2016 kot za leto 2017 predvideva rast prihodkov: v prihodnjem letu za 141 milijonov evrov, na nekaj manj kot 8,63 milijarde evrov, leto pozneje pa še za 78 milijonov evrov, na blizu 8,71 milijarde evrov.

Odbor za kulturo pa se bo danes še sestal na redni seji, na kateri bodo obravnavali novelo zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah.