Če bi v Sloveniji na ustrezno mesto postavili Brdarja, Bernarda … bi to sčasoma (morda) privabilo dovolj ljudi, ki bi tu pustili dovolj denarja, da bi ga bilo tudi za zmedene projekte tipa KSEVT. Foto: RTV SLO
Če bi v Sloveniji na ustrezno mesto postavili Brdarja, Bernarda … bi to sčasoma (morda) privabilo dovolj ljudi, ki bi tu pustili dovolj denarja, da bi ga bilo tudi za zmedene projekte tipa KSEVT. Foto: RTV SLO

Tudi v Sloveniji imamo nekaj Berninijev, Rothkov …, vendar jih je slovenski kulturni esteblišment v zadnjih 25 letih uspešno postavil v senco. Obenem si nekateri domišljajo, da naj bi ljudje drli gledat postgravitacijsko umetnost, kante za smeti, solato, zemljo in puter na glavi v galeriji.

Ivo Prančič: Brez naslova, olje na platnu, 2012
Ker naš kulturni establišment ne razume umetnosti Prančiča, Behića …, so ti potisnjeni v senco in po prizoriščih za 'sodobno umetnost' gledamo globalno umetniško kramo. Foto: Robert Lozar

Pod novico o gladovni stavki direktorja KSEVT-a smo brali komentar (komentatorja, ki se podpisuje kot Zek), ki je impliciral, da po EU-ju 'kultura' več denarja ustvari kot porabi.

Potem pa podatek, da je del slovenskega proračuna, ki gre 'kulturi' v Sloveniji, le eno tretjino evropskega.

Sledilo je (retorično) vprašanje (komentatorja, ki se podpisuje kot Valentin57), koliko denarja slovenska 'kultura' prinese glede na porabo.

Spodnji zapis bo vezan na podmeno, da 'kultura' v Sloveniji več denarja porabi, kot ga ustvari:

Če ima narod Berninija, Picassa, Bacona ali kakšno lepo hišo, potem ljudje (sčasoma) pridejo tja to gledat. In zapravljat. In potem 'kultura' več prispeva, kot porabi.

Tudi v Sloveniji imamo nekaj Berninijev, Rothkov …, vendar jih je slovenski kulturni esteblišment v zadnjih 25 letih uspešno postavil v senco. Zato nihče ne hodi k nam in tudi zato je v Sloveniji kultura predvsem porabnik.

Obenem si nekateri domišljajo, da naj bi ljudje drli gledat postgravitacijsko umetnost, kante za smeti, solato, zemljo in puter na glavi v galeriji.

Če bi v Sloveniji na ustrezno mesto postavili Brdarja, Bernarda …, bi to sčasoma (morda) privabilo dovolj ljudi, ki bi tu pustili dovolj denarja, da bi ga bilo tudi za zmedene projekte tipa KSEVT. (Vsi tulijo, kako izjeeemen projekt je to, obenem pa nihče ne pove, kaj izjemnega je tam bilo ali naj bi bilo. Je izjemno to, da je izjemen?) Ali za množico novih prizorišč za 'sodobno umetnost'. Ja, to je velik del problema: razmnoževanje in financiranje prizorišč, ki v povprečju prikazujejo džank, potem pa zmanjka denarja za kaj drugega.

Ker naš kulturni esteblišment ne razume umetnosti Prančiča, Behića … (saj je naš esteblišment v glavnem le kolekcija hohštaplerjev, ki jih zanima samo to, kaj ljudje z lestvic Power 100 govorijo, da je sodobno in umetnost in nasploh wow!, imamo pač vladavino trapastih, kaj ste pa mislili), so ti potisnjeni v senco in po prizoriščih za 'sodobno umetnost' gledamo globalno umetniško kramo.

V resnici imamo izvirnih umetnikov glede na populacijo nadpovprečno veliko. O tem veliko piše kustos, kritik, pesnik in filozof Andrej Medved. Medved je tudi eden maloštevilnih, ki je v teh krajih vzpostavil in zadržal visoke kriterije v umetnosti. Njegovo pisanje ostaja neizpodbito. (Razkritje: Medved je kuriral razstavo mojih slik v Obalnih galerijah leta 2014.)

So pa še drugi: Kovič, Mikuž, Brejc …

Tudi v Sloveniji imamo nekaj Berninijev, Rothkov …, vendar jih je slovenski kulturni esteblišment v zadnjih 25 letih uspešno postavil v senco. Obenem si nekateri domišljajo, da naj bi ljudje drli gledat postgravitacijsko umetnost, kante za smeti, solato, zemljo in puter na glavi v galeriji.