Navadni smrtniki v jame ne smejo že od leta 1963, saj je njihov izdihani ogljikov dioksid stenskim podobam škodil; turisti se morajo zadovoljiti s kopijo, ki so jo postavili v Montignacu. Ko so bile slikarije odkrite, so spremenile naše vedenje o razvitosti in ustvarjalnih sposobnostih lovcev in nabiralcev poznega paleolitika. Foto:
Navadni smrtniki v jame ne smejo že od leta 1963, saj je njihov izdihani ogljikov dioksid stenskim podobam škodil; turisti se morajo zadovoljiti s kopijo, ki so jo postavili v Montignacu. Ko so bile slikarije odkrite, so spremenile naše vedenje o razvitosti in ustvarjalnih sposobnostih lovcev in nabiralcev poznega paleolitika. Foto:
Na sliki je obkrožena plesen, ki je 'napadla' bivola.
Pablo Picasso, po obisku jam Lascaux

Francija bo morala za svoja pretekla dejanja v zvezi z Lascauxem odgovarajati svetovni skupnosti. Upravljanje jame mora biti od zdaj transparentno.

Laurence Léauté-Beasley, predsednik neodvisnega francoskega komiteja, ki se je lani za intervencijo obrnil na Unesco

Unescov odbor za svetovno dediščino, ki se je pred dnevi zbral v Quebecu, je dal francoski vladi šest mesecev, da dokončno sanira epidemijo uničevalne sivo-črne plesni, ki je napadla znamenite jame v Dordogni. Plesen, ki v vlažnem okolju prav lepo uspeva, ogroža številne izmed skoraj dva tisoč slikarij, naslikanih z rumenimi, rdečimi in črnimi rudninskimi pigmenti, ki so preživele od zadnje ledene dobe. Črne plesnive lise se po stenah širijo s skrb vzbujajočo hitrostjo; deli stene so že odpadli, drugod pa so zbledeli pigmenti.

Neuspelo posredovanje
Hkrati z Unescom primer raziskuje tudi odbor, ki ga je sestavila francoska vlada: ugotovili so, da "intervencija", ki so jo strokovnjaki januarja uprizorili z novim fungicidom, ni ustavila razraščanja plesni. Kuratorka Marie-Anne Sire je priznala, da je novica "razočaranje", da pa že načrtujejo nadaljnje ukrepe.

Študije so pokazale, da po nekoč bolj prepišnih jamah zrak ne kroži več, kar bi lahko pojasnilo izbruh plesni: krivdo nekateri že od samega začetka valijo na menda neprimerne prezračevalne naprave v jami.

Drugi izbruh v osmih letih
In na koncu je tu še tretja skupina neodvisnih znanstvenikov in zgodovinarjev (prav ti so se lani na ogorčenje francoske vlade obrnili na Unesco), ki opozarjajo, da je to že druga epidemija gnilobe, ki v osmih letih ogroža polovico 17.000 let stare "črede" bizonov, konjev, divjadi in kozorogov. Komite je nastali položaj že pred pol leta primerjal z "letalom brez pilota" in vlado pozval, naj upravljanje zgodovinskega spomenika raje prepusti komu, ki se na to spozna.

Lestvica, na kateri si ne želi biti nihče
V skladu s konvencijo iz leta 1972 se države, ki imajo kulturne ali naravne spomenike na Unescovem seznamu, obvezujejo, da bodo zanje tudi skrbele. Na seznamu ogroženih spomenikov je za zdaj le enaintrideset lokacij z vsega sveta; uvrstitev med njih je po navadi vzrok kakšna (naravna) katastrofa, denimo potres, poplava ali vojna. Na tem seznamu so denimo znameniti kipi Bude v afganistanski dolini Bamjan, ki so jih delno uničili talibani, in en sam kulturni spomenik v Evropi: porečje Elbe v Dresdnu, kjer načrtujejo gradnjo avtoceste.

Če bi se na tem seznamu znašla še Francija, bi to za državo pomenilo precejšnjo kulturno sramoto - nekakšna Unescova nezaupnica Parizu, da mu ne gre zaupati skrbi za eno najpomembnejših zgodovinskih najdišč v državi.

Ana Jurc

Pablo Picasso, po obisku jam Lascaux

Francija bo morala za svoja pretekla dejanja v zvezi z Lascauxem odgovarajati svetovni skupnosti. Upravljanje jame mora biti od zdaj transparentno.

Laurence Léauté-Beasley, predsednik neodvisnega francoskega komiteja, ki se je lani za intervencijo obrnil na Unesco