Leta 2010 ga je tedanji predsednik Danilo Türk odlikoval z zlatim redom za zasluge z utemeljitvijo, da je svoje delo posvetil zgodovini knjižne kulture in njenemu ohranjanju.

V obrazložitvi odličja so zapisali, da je Berčič raziskoval avtorje in dela slovenske protestantske reformacije, kot so Trubar, Bohorič, Dalmatin, ter avtorje realizma, med njimi Tavčarja, Jurčiča, Aškerca, Kersnika in Cankarja.

Pripravil je več faksimiliranih izdaj protestantskih knjig in študij protestantike leta 1968 zaokrožil z obsežno in popolno bibliografijo tiskov 16. stoletja. Berčiča uvrščajo med najtehtnejše strokovnjake s področja bibliotekarstva v Sloveniji. Zaslužen je predvsem za organiziranje in razvoj visokošolskega študija bibliotekarstva na Filozofski fakulteti v Ljubljani.

Berčič, rojen 12. januarja 1927 v Šmalčji vasi, je leta 1950 diplomiral, leta 1965 pa še doktoriral na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Od leta 1951 je bil zaposlen v Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK), med letoma 1976 in 1980 je bil njen ravnatelj. Bil je tudi predavatelj bibliotekarstva, med drugim tudi kot predstojnik novoustanovljenega oddelka na Filozofski fakulteti, piše v biografskem leksikonu Osebnosti.