Umetnik, ki je predlani na beneškem likovnem bienalu predstavljal projekt Beneški, Atmosferičen, je načel tudi vprašanje razlike med odnosom arhitekta oziroma umetnika do naročnika ter procesa prezentacije nastajanja določenega projekta. V tem pogledu bi bila po Putrihovem mnenju arhitektura lahko bolj neposredna. Foto: MMC RTV SLO
Umetnik, ki je predlani na beneškem likovnem bienalu predstavljal projekt Beneški, Atmosferičen, je načel tudi vprašanje razlike med odnosom arhitekta oziroma umetnika do naročnika ter procesa prezentacije nastajanja določenega projekta. V tem pogledu bi bila po Putrihovem mnenju arhitektura lahko bolj neposredna. Foto: MMC RTV SLO
Tobias Putrih
Tobias Putrih razmišlja o vprašanju, kakšen je odnos do preteklega trenutka, ki je služil temu da regenerira sedanjost. Vprašati se je treba, ali želimo opazovati fiksirano podobo ali nek proces, ki je na koncu redkokdaj fiksen? Foto: MMC RTV SLO
Tobias Putrih
Letošnji dobitnik nagrade Prešernovega klada ugotavlja, da se kot umetnik in arhitekt ukvarjata z določenimi vprašanji, ki so drugemu irelevantna. Foto: MMC RTV SLO

Sklop pripravlja KUD C3 v okviru projekta Urbanity – 20 let kasneje. Gre za mednarodni projekt primerjalne analize mest srednje Evrope dvajset let po padcu komunizma. Zamislili so si ga tako, da umetniki, arhitekti, fotografi, sociologi in politiki iz sedmih glavnih mest delijo svoje misli o globalizaciji urbanega prostora, s tem pa odpirajo možnost za neko diskusijo.

Slovenski umetnik, ki živi in ustvarja v New Yorku, je v nekdanjem lokalu Sadjar in vrtnar na Cankarjevem nabrežju v Ljubljani spregovoril predvsem o arhitekturi in umetnosti, ki imata vsaka svojo ločeno zgodovino, v bistvu pa gre za 'isto stvar', saj polji pravzaprav nista tako različni.

Putriha je začel vprašanje o ločenosti oziroma povezanosti umetnosti in arhitekture nagovarjati v okviru projektov, ki jih ustvarjata skupaj z arhitektom Michaelom Meredithom iz ameriškega arhitekturnega biroja MOS. Tako se trenutno ukvarjata z naročilom za gradnjo družbenega centra v begunskem taborišču na severu Ugande. Pri tem ju zaposluje predvsem vprašanje primitivnega v umetnosti in arhitekturi.

Primitivno v arhitekturi leta 1931
Tobias opaža, da je v arhitekturi vključevanje primitivnega elementa predvsem kot vprašanja strukture jasno določeno že od renesanse naprej, pri umetnosti pa je primitivnost irelevantni pojem. Umetnik torej rešuje problematiko in se ukvarja s določenimi koncepti, ki so pri arhitektovem delu irelevantni in nasprotno. Kaj je torej primitivnega v arhitekturi in kaj v umetnosti? Pri iskanju odgovora si Putrih pomaga s Belgijskim paviljonom Konga, ki ga je Henri Lacoste postavil na Kolonialni razstavi v Parizu leta 1931. Tu je šlo za vključevanje elementov tistega, kar si je Zahod predstavljal kot estetiko primitivnega v Kongu, v zahodni arhitekturni kompleks.

Putrih misli, da ponuja primitivno vedno neko regeneracijo sistema, določeno preprostost, kar se v arhitekturi sklicuje na samo strukturo, na formo. V umetnosti pa se primitivno vedno na neki način izkoristi v družbenem kontekstu za svojo regeneracijo in reinterpretacijo.

Ločeni zgodovini ne tako različnih polj
Kako in koliko je sploh smiselno prekrivati skupno znanje, ki je pravzaprav ločeno že v samem izobraževalnem procesu na likovni akademiji in arhitekturni šoli? "Zgodovina arhitekture in zgodovina umetnosti sta ustvarjeni na zelo umeten način. Ni pa zgodovine nekega vmesnega polja." Čeprav je na samem začetku nekega skupnega projekta začrtana meja med arhitekturo in umetnostjo tudi koristna.

Rušenje arhitektove konkretnosti
Kako se to ločevanje in prepletanje kaže v skupnem delu Putriha in Mereditha? Kot pravi umetnik, želi biti Meredith vedno konkreten, Tobias pa moti ta njegov proces, in to konkretnost razbija. Kot primer navaja projekt Overhang, kjer se je arhitek ukvarjal z programom, ki izračuna, kako zložiti opeke, da se določena struktura ne podre, Putriha pa je zanimalo, kako se konstrukcija podira. Tako je nastala neka estetika ruševine, kolapsa.

Še povabilo na drugi dogodek v sklopu Urbanity – 20 let kasneje. Ta je napovedan za 27. maja, ko se bodo na isti lokaciji pogovarjali na temo vrtičkarstva in privatizacije javnega prostora v Ljubljani.

Maja Kač