Drugo
(3)
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 5.0 od 12 glasov Ocenite to novico!
Ivan Šprajc je izsledke svoje zadnje odprave javnosti predstavil sredi septembra. Foto: BoBo
Arheologi upajo, da bodo odkritja pomagala pojasniti skrivnost zatona majskega imperija. Foto: Unesco

Dodaj v

Trdo, a "noro romantično" delo Ivana Šprajca, "resničnega Indiane Jonesa"

Skupaj s sodelavci je odkril tri majevska mesta
29. oktober 2014 ob 09:47,
zadnji poseg: 29. oktober 2014 ob 10:05
London - MMC RTV SLO

Pri Guardianu so objavili portret slovenskega arheologa Ivana Šprajca, moža v ozadju treh pomembnih odkritij v samotnih džunglah polotoka Jukatan.

Tudi "resnični Indiana Jones na lovu za starodavnimi majskimi mesti v Mehiki" se kdaj naveliča svojega dela, piše Guardianova mehiška dopisnica Jo Tuckman, a takrat, ko odkrije kaj velikega, na primer obrise mestnega trga, palače, plesne dvorane ali piramide, morda skrivnostne zapise, je trud, ki nemalokrat vključuje tudi prebijanje skozi džunglo z mačeto in bližnja srečanja s kačami, poplačan. "Trdo delo je, a hkrati noro romantično," pove Šprajc o svoji poklicni poti.

"Arheološka renesansa"
Letos je njegova ekipa odkrila dve izgubljeni majevski mesti: Tamchén in Lagunita, sledili sta lanskemu velikemu odkritju starodavne naselbine Chactun. A to so šele prvi koraki pri proučevanju skoraj neraziskanega območja, ki se razteza na več kot 3.000 kvadratnih kilometrih na severu naravnega rezervata Calakmul v mehiški zvezni državi Campeche.

"Gre za arheološko renesanso," razmišlja slovenski raziskovalec, ki je prepričan, da so poleg novega znanja o razmerjih moči v 8. stoletju, času, iz katerega izvirajo ruševine, najdbe, pomembne tudi zaradi iskanja odgovorov o razlogih za padec majskega imperija. Doslej so arheologi dognali, da so k temu prispevali dolgotrajna suša, pretiran porast prebivalstva in okrepljeni konflikti, a v kakšnem vrstnem redu so si sledili in kako so se povezali med sabo v usodno kombinacijo, ostaja neznanka.

Šprajc se je v iskanje majskih mest prvič odpravil leta 1996, zanje se je specializiral, potem ko je zaradi izbruha vojne na Balkanu v Mehiki dlje ostal, kot je načrtoval. Zdaj je spet stalno v Ljubljani, deluje pod okriljem SAZU-ja, v Mehiko pa se vrača, ko mu uspe zagotoviti ustrezno finančno podporo.

Iz oči v oči s pumo
Kot piše Tuckmanova, se je v skoraj dveh desetletij naučil spopadati z nevarnostmi džungle, ki dopušča le štirimesečno "odprto okno" med marcem in junijem, torej suho obdobje, za raziskovanje. Dvakrat se je srečal z jaguarji, enkrat se je na nekaj metrov soočil s pumo. Strupene kače so vsepovsod, prav tako žuželke, ki prenašajo bolezni.

Večinoma se mora zanašati le na svoj šesti čut, ko raziskuje, saj gre za tako rekoč neposeljena območja. Ko gre za razlikovanje med izgubljenim majskim mestom in velikim razočaranjem ter potencialno piramido in hribom, je namreč poleg tehnoloških pripomočkov namreč najpomembneje imeti izurjeno oko.

A. K.
Prijavi napako
Komentarji
Ocelot
# 29.10.2014 ob 14:24
Njegova predavanja sem na faksu poslušal z napetimi ušesi in velikimi očmi! Lahko je vzor marsikmu!
420
# 29.10.2014 ob 11:01
nisi edini
Turboboost
# 29.10.2014 ob 10:29
Z gospodom Šprajcem bi se prav z veseljem odpravil na kakšno odpravo, ker me zanima praktično vse s tistega področja (flora, favna, zgodovina...).
Kazalo