Velika, pa tudi manjša mesta zahodnega sveta ustanavljajo in vzdržujejo ustvarjalne, še posebej pisateljske rezidence. Razlogi so različni: bogatenje kulturne ponudbe mesta, radodarnost in kozmopolitska odprtost, ki pogosto naleti na recipročnost v državah, od koder prihajajo gostujoči avtorji, želja po povečanju pretoka novih idej ter spodbujanju kreativnosti, še posebej takšne, ki pušča pečat mestu, v katerem nastaja. Tudi oblike rezidenčnih centrov so nadvse različne. V Stuttgartu imajo cel grad, posvečen štipendijam za vse umetniške zvrsti. V Bruslju se posvečajo predvsem pisateljem in jih poskušajo uveljavljati v tamkajšnji sceni. Imajo založbo in knjigarno, prirejajo festivale in vzdržujejo tri pisateljske rezidence. V ameriški Iowi so podobne institucije organizirane pod okriljem univerze. Tako mesta in dežele gradijo svoje mednarodne zgodbe. Foto: JSKD
Velika, pa tudi manjša mesta zahodnega sveta ustanavljajo in vzdržujejo ustvarjalne, še posebej pisateljske rezidence. Razlogi so različni: bogatenje kulturne ponudbe mesta, radodarnost in kozmopolitska odprtost, ki pogosto naleti na recipročnost v državah, od koder prihajajo gostujoči avtorji, želja po povečanju pretoka novih idej ter spodbujanju kreativnosti, še posebej takšne, ki pušča pečat mestu, v katerem nastaja. Tudi oblike rezidenčnih centrov so nadvse različne. V Stuttgartu imajo cel grad, posvečen štipendijam za vse umetniške zvrsti. V Bruslju se posvečajo predvsem pisateljem in jih poskušajo uveljavljati v tamkajšnji sceni. Imajo založbo in knjigarno, prirejajo festivale in vzdržujejo tri pisateljske rezidence. V ameriški Iowi so podobne institucije organizirane pod okriljem univerze. Tako mesta in dežele gradijo svoje mednarodne zgodbe. Foto: JSKD
Ragnar Rasmussen
Ragnar Rasmussen je profesor zborovskega dirigiranja na glasbenem konservatoriju v norveškem mestu Tromsø in umetniški vodja komornih zborov Mimas in Vokal Nord, pogosto je tudi član žirij uglednih nacionalnih in mednarodnih zborovskih in dirigentskih tekmovanj. V Ljubljani bo v okviru bivanja v centru vodil tudi obsežno delavnico za področje zborovske glasbe. Foto: JSKD

Na Cankarjevi 5 v Ljubljani sta danes direktor Javnega sklada za kulturne dejavnosti (JSKD) Igor Teršar in ministrica za kulturo Majda Širca odprla rezidenčni center Cankarjeva, ki bo tujim umetnikom, ki bodo gostovali v Sloveniji, ponudil dve stanovanji. Prva stanovalca bosta norveški dirigent Ragnar Rasmussen in nemški pisatelj Mathias Göritz.

Z odprtjem rezidenčnega centra želijo slediti zgledu podobnih ustanov po svetu, katerih poslanstvo je podpora in promocija ustvarjalnosti. Poleg dveh ločenih bivalnih enot je na voljo še večnamenska predavalnica, manjša dvorana za filmske projekcije in dramske uprizoritve, atelje ter specializirana knjižnica.

Osrednje merilo pri izboru umetnikov, ki bodo gostovali v rezidenčnem centru, bo avtorjeva uveljavljenost v domačem in mednarodnem prostoru ter njegovo zanimanje za slovensko umetnost in kulturo. Od glasbenih, literarnih, gledaliških in plesnih umetnikov po Teršarjevih besedah pričakujejo ustvarjalno in mentorsko delo.

Vsak pusti svojo sled
Kot je poudarila ministrica Širca, so to prvi rezidenčni prostori v tako definirani obliki. Rezidenčni prostor Širca opredeljuje kot možnost, "da tisti, ki pride, ne more oditi brez madeža za seboj". Ne more se namreč izogniti interakcijam z drugimi umetniki in svojemu vplivu, je pojasnila.

Prva prebivalca Jabolka in Pomaranče
Na današnji slovesnosti so prvima gostoma predali ključe stanovanj Jabolko in Pomaranča, ki nosita ime po barvah stanovanja. Göritz je ob tej priložnosti prebral svojo pesem, ki jo je posvetil Ljubljani, ter poudaril, da je bil kot otrok velik občudovalec Jazona in argonavtov. Pesem v slovenskem prevodu je prebral pesnik Aleš Šteger, ki je izrazil veselje, da se bodo Slovenci s tem, ko bodo vabili umetnike, "končno obnašali kot gospodje". Rasmussen pa upa, da bo s svojim bivanjem in delovanjem v Ljubljani vsaj malo prispeval k oblikovanju mladih slovenskih glasbenikov.

Za bivalni enoti, v katerih bodo umetniki lahko nastanjeni največ dva meseca, so namenili 100.000 evrov, za obnovo drugih prostorov pa še dodatnih 100.000 evrov. Prostori v izmeri 400 kvadratnih metrov so v državni lasti, z njimi upravlja JSKD.