Tomaž Lunder, ki se je je rodil leta 1955 v Škofji Loki, je 1974 maturiral v Boicewillu v ameriški zvezni državi New York. Diplomiral je na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani, po zaposlitvah v rudniku urana v Žirovskem vrhu in Iskra Inženiringu pa je leta 1990 poklicno pot nadaljeval kot samostojni fotograf. Ob tem se je ukvarjal tudi z grafičnim oblikovanjem.

Za svoje delo je bil večkrat nagrajen, med drugim s prvo nagrado emzina za fotografijo leta (2001). Kot je ob razstavi njegovih fotografij leta 2003 v Mali galeriji Cankarjevega doma zapisal umetnostni kritik Brane Kovič, je v Lundrovem opusu prepoznati obe dominantni tendenci sodobne fotografije, hotenje po kar se da temeljitem razkrivanju resničnosti in hkrati kritično (samo)spraševanje o naravi medija, ki je presegel svoj reprezentacijski status.

Lovilec osebnostne enkratnosti
Tomaž Lunder je tedaj predstavil cikel Obrazi svetlobe, serijo fotografij v črno-beli tehniki, ob kateri je umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Judita Krivec Dragan zapisala, da ob njegovih fotografijah človek ostaja telesen, resničen, navzoč tukaj in sedaj. Pri tem ni pomembno, ali gre za naključne posameznike, ki jih je avtor srečeval na potovanjih, ali za osebe iz bivanjskega okolja, znance in prijatelje iz umetniških krogov. Lunder se je njihovih podob loteval podobno kot nekdanji slikarji portretisti, ki niso želeli toliko zadostiti fizični podobnosti, kakor ujeti značajske posebnosti upodobljenca in njegovo osebnostno enkratnost.

Lunder je svoje delo prikazoval na številnih skupinskih in samostojnih razstavah doma in v tujini, nazadnje so v ljubljanskem hostlu Celica 8. februarja odprli razstavo njegovih fotografij z naslovom Patchworks.