Ostanke lesene krste so našli med drugimi kosi lesa, ki so bili del številnih krst, bili pa so na polici za pokope pod samostanom reda Svete Trojice v Madridu. Foto: EPA
Ostanke lesene krste so našli med drugimi kosi lesa, ki so bili del številnih krst, bili pa so na polici za pokope pod samostanom reda Svete Trojice v Madridu. Foto: EPA

Španski forenziki so posmrtne ostanke začeli iskati lanskega aprila, da so zares pripadali Cervantesu (1547-1616), pa je za javnost potrdil španski antropolog Francisco Etxebarria.

Znanstveniki so pri iskanju Cervantesovih posmrtnih ostankov konec januarja naleteli na krsto, ki vsebuje začetnici MC. Ostanke lesene krste so našli med drugimi kosi lesa, ki so bili del številnih krst, bili pa so v niši v kripti samostana. Našli so tudi dele kosti, za katere so menili, da so pripadale več osebam.

Kot je ob začetku akcije pojasnil vodja projekta Fernando de Pardo, so se iskanja Cervantesovih posmrtnih ostankov lotili, ker je celotno človeštvo njegov dolžnik. "Ogromno nam je zapustil, zato bi se mu radi vsaj malo oddolžili in označili njegov grob," je dejal.

Ena najbolj branih in prevajanih knjig na svetu
Cervantesa, avtorja dela o bistroumnem plemiču Don Kihotu iz Manče, ki se bojuje z mlini na veter, so pokopali pod samostanom reda Svete Trojice v pisateljevem okrožju starega dela Madrida. Samostan so v preteklosti večkrat razširili in prenovili, zato ni bilo gotovo, kje so bili grobovi. Pisatelj je umrl v revščini, njegov Din Kihot pa se večinoma umešča med najpomembnejša dela svetovne književnosti.

Pri iskanju Cervantesovih posmrtnih ostankov je sodelovalo okrog 30 arheologov, forenzikov, zgodovinarjev in tehnikov. S pomočjo globinskega radarja na območju samostana najprej locirali pet območij, na katerih so podzemna grobišča, nato so se lotili podrobnejših raziskav. Že pred štirimi leti je raziskavo sprožila zasebna pobuda forenzikov, a zaradi pomanjkanja sredstev takrat ni bila izvedena. Aktualni projekt iskanja pa je podprla tudi madridska mestna uprava.