Tako bo muzej odprl svoja vrata natanko okroglih 100 let po začetku delovanja šole, ki jo je v Weimarju ustanovil arhitekt Walter Gropius. In kot je dejal tiskovni predstavnik fundacije Klassik Timm Niklas Schulze: "Leto dni po slavnostni položitvi temeljnega kamna te 22 milijonov evrov vredne novogradnje dela tečejo kot po maslu." Temeljni kamen za zgradbo, ki jo je zasnoval arhitekturni biro Vogt Landschaft Berlin, so na nekdanjem Minolplatzu lani položili v navzočnosti nemške pooblaščenke za kulturo Monike Grütters (CDU).

200 predmetov Bauhausa pod eno streho
Urnik gradnje je zastavljen precej na tesno, vendar zanesljivo. Tako je predvidoma že za konec novembra napovedana slovesnost ob zaključku gradbenih del. Schulze predpostavlja, da bo do konca leta 2018 pripravljen betonski kubus, opremljen z vodoravnimi steklenimi pasovi. Na približno 2.250 kvadratnih metrih bo 200 izbranih predmetov pričalo o zgodovini, razvoju in vplivih Bauhausa.

Odprtje muzeja je napovedano za april 2019, ki bo v svoje prostore tako začel vabiti - simbolično - natanko stoletje po ustanovitvi te najpomembnejše šole za oblikovanje in arhitekturo preteklega stoletja. Schulze upa, da bo weimarski prvi od treh načrtovanih novih ali razširjenih Bauhausovih muzejev.

Poklon ob 100. obletnici tudi v Dessauu in Berlinu
Prav tako nov muzej namreč raste v Dessauu, kjer je šola delovala med letoma 1925 in 1932 po selitvi iz Weimarja ter tam dosegla tudi svoj ustvarjalni vrhunec, kar jo je ustoličilo kot sinonim za evropsko gibanje zgodovinske avantgarde. Berlinski Bauhaus Arhiv/Muzej pa namerava razširiti arhivsko in muzejsko zgradbo, ki jo je zasnoval ustanovitelj Gropius.

Weimarski muzej raste na eni izmed najbolj zapletenih - vendar tudi najbolj zanimivih - točk v mestu. Stal bo namreč na stičišču med tako rekoč klasičnim Weimarjem in Gauforumom, ki je nekdaj simboliziral center nacistične moči tretjega rajha. Gre za zanemarjen predel mesta, kjer pa zdaj nastaja nov muzejski predel, in sicer z novim umetnostnim muzejem, načrtovano razstavo, posvečeno prisilnim delavcem v spominskem mestu koncentracijskega taborišča Buchenwald v Gauforumu, in seveda z nastajajočim Bauhausovim muzejem.

Cvetober ustvarjalnosti, zbran okoli Gropiusa
Ustanovitev šole Bauhaus velja za eno največjih prelomnic v razvoju upodabljajoče umetnosti in arhitekture preteklega stoletja. Sprva je delovala torej v Weimarju, nato pa se je preselila v Dessau, kjer je že naslednje leto začela delovati v stavbi, ki je bila pravzaprav povzetek zakonitosti oblikovanja, kot so jih elaborirali Gropius in njegovi sodelavci. Gropiusu je k sodelovanju uspelo pritegniti Paula Kleeja, Johannesa Ittena, Josefa Albersa, Herbeta Bayerja, Lászla Moholyja - Nagyja in Vasilija Kandinskega.

"Leglo" svobodomiselnežev, trn v peti nacistov
Ena izmed programskih maksim Bauhausa je bila tudi integracija različnih področij oblikovanja - tako so stenski slikarji, oblikovalci notranje opreme in okrasnih predmetov ter arhitekti sodelovali in na ta način skupaj načrtovali celostno podobo objektov. Šola je v očeh nacionalsocialistov, ki so leta 1932 že postali vodilna politična frakcija v Nemčiji, veljala za "leglo" svobodomiselnežev. Posledično so jo "izgnali" v Berlin, kjer je v naslednjem letu, torej ob dokončnem vzponu Adolfa Hitlerja na oblast, tudi prenehala delovati.