Projekt obnove mariborskega gradu je bil na prvem seznamu izbranih projektov, a je minister za kulturo Uroš Grilc pozneje pojasil, da je šlo za neljubo napako. Foto: Irena Porekar Kacafura
Projekt obnove mariborskega gradu je bil na prvem seznamu izbranih projektov, a je minister za kulturo Uroš Grilc pozneje pojasil, da je šlo za neljubo napako. Foto: Irena Porekar Kacafura
Mariborski župan Andrej Fištravec
Mariborski župan Andrej Fištravec je bil zelo razočaran nad odločitvijo ministrstva za kulturo. Foto: BoBo

Mariborska občina se je s projektom nadaljevanja obnove Mariborskega gradu potegovala za sredstva na tretjem javnem razpisu za sofinanciranje obnove kulturne infrastrukture. Prva objava rezultatov konec lanskega leta je pokazala, da se je občina z zbranimi 85 točkami uvrstila med izbrane projekte, a so bili nato objavljeni novi rezultati in projekt s 75 točkami ni bil uvrščen med izbrane projekte.

Razočarana občina se je obrnila na upravno sodišče, ki je ugotovilo kršitve postopkov in zadevo vrnilo ministrstvu za kulturo v ponovno odločanje.

Tokrat Mariboru le 50 točk
Ministrstvo za kulturo je postopek ponovilo, a tokrat je Maribor dosegel še slabši rezultat. "Vloga je bila v ponovljenem postopku ocenjena s 50 točkami. Ker so bila razpoložljiva sredstva za sofinanciranje porabljena za projekte, ki so dosegli višje število možnih točk, je bilo sofinanciranje projekta Mestne občine Maribor zavrnjeno," so povedali na ministrstvu.

Komisija je pri oceni vpliva projekta na razvoj kulture kot razvojnega dejavnika občine menila, da bo projekt omogočil samo boljše delovne in prostorske pogoje redni dejavnosti muzeja, zato mu je prisodila pet od mogočih 25 točk. Še pet točk je dobil projekt pri oceni prispevka investicije k razvoju kulturne dejavnosti, dostopnosti kulture in zaposljivosti.

Pri presojanju vpliva projekta na gospodarsko rast je mariborski grad dobil najvišjo mogočo oceno 20 točk. Polovico mogočih, torej deset točk, je prejel pri merilu pripravljenosti projekta za takojšnji začetek izvedbe.

Komisija je ponovno pregledala vlogo tudi glede pričakovanega števila novih delovnih mest, kar je bilo jabolko spora že pri prejšnjih ocenjevanjih. Iz vloge izhaja, da bo v obnovljenem gradu šest novih delovnih mest. Od tega naj bi tri zagotovila zasebna družba Fundus, s katero naj bi Pokrajinski muzej Maribor stopil v partnerstvo.

Razpisna komisija je na tej točki dala projektu le deset točk, saj "zaveza o zagotovitvi treh novih delovnih mest iz priložene notarske izjave družbe Fundus ni veljavna, ker je ni podpisala oziroma podala edina zakonita zastopnica". "Posledično je bila vloga Mestne občine Maribor pri merilu Vpliv projekta na zaposlovanje, ustvarjanje bruto novih delovnih mest ocenjena z desetimi točkami za tri nova delovna mesta, ki jih je prijavila Mestna občina Maribor," so pojasnili na ministrstvu.

Svetniki: minister in generalni sekretar kršita pravila igre
Kot je ob robu ponedeljkove seje mestnega sveta povedal Fištravec, se bodo ponovno pritožili pri upravnem sodišču. Mestni svetniki so celo predlagali, naj občina sproži postopke proti ministru Urošu Grilcu in generalnemu sekretarju na ministrstvu za kulturo, ker menijo, da "kršita pravila igre".

V Mariboru so prepričani, da gre za nov primer kulturne centralizacije, po kateri je bil denar namesto Mariboru dodeljen Ljubljani, ki je na prvotnem seznamu ni bilo.

Izbrani projekti bodo skupno prejeli devet milijonov evrov
Ministrstvo je januarja sporočilo, da so bili za sofinanciranje izbrani projekti v Ljubljani, Piranu, Šentjurju, Šmarjeških Toplicah, Krškem in Brdih v skupni vrednosti okoli devet milijonov evrov. S sofinanciranjem projektov se bo po navedbah ministrstva odprlo 36 novih delovnih mest v kulturi in posrednih storitvenih dejavnostih. Vsi projekti naj bi bili obnovljeni najpozneje do konca septembra prihodnjega leta.

Največ točk je prejel piranski Mediadom Pyrhani, ki zajema rekonstrukcijo Godbenega doma, za projekt pa je vlada namenila nekaj več kot milijon evrov. Za Ljubljanski grad z muzejem in prezentacijo lutk je namenjenih 1,8 milijona evrov sredstev, za rekonstrukcijo Ipavčevega kulturnega centra Šentjur 1,9 milijona evrov, za Hišo žive dediščine v Šmarjeških Toplicah nekaj manj kot 900.000 evrov, za prenovo Kulturnega doma Krško 1,6 milijona evrov in za Razpršeni muzej kulturne dediščine Brda, harmonija kultur 1,5 milijona.