Minoritska cerkev se drži prav tako obnovljenega minoritskega samostana, v katerega se je pred nekaj leti preselilo Lutkovno gledališče Maribor. Foto: Vanja Skalicky/Arhitekturni vodnik
Minoritska cerkev se drži prav tako obnovljenega minoritskega samostana, v katerega se je pred nekaj leti preselilo Lutkovno gledališče Maribor. Foto: Vanja Skalicky/Arhitekturni vodnik
Minoritska cerkev
Lansko jesen so s koncertom Josepha Tawadrosa, glasbenika na arabski lutnji, v okviru Festivala Maribor slovesno odprli obnovljeno minoritsko cerkev, ki je tako prvi - in do zdaj tudi edini - preizkusil razkošno zvočnost te koncertne dvorane. Foto: MOM
Carmina Slovenica
Minoritska cerkev naj bi bila namenjena predvsem zboru Carmina Slovenica, vendar konkreten program tamkajšnjih dogodkov za leto 2016 zaradi neopremljenosti še ni zastavljen. Foto: Dorian Šilec Petek

Na mariborski občini so pojasnili, da je ena izmed omejitev pri konkretnem načrtovanju programov neopremljenost prostorov, saj je bila zaradi bistvenega povečanja potrebnih naložbenih sredstev za arheološka izkopavanja in predstavitev najdb opuščena nabava potrebne tehnične opreme za izvajanje programov.

Cerkev, ki se drži nedavno obnovljenega minoritskega samostana, v katerega se je jeseni 2010 preselilo Lutkovno gledališče Maribor, naj bi bila namenjena predvsem zboru Carmina Slovenica. Konkreten program dogodkov v minoritski cerkvi za leto 2016 zaradi navedenega še ni zastavljen.

"Koliko bo mogoče ta primanjkljaj zapolniti v letu 2016, bo razvidno po sprejetju proračuna Mestne občine Maribor, enako tudi obseg sredstev za povečane obratovalne in programske stroške minoritske cerkve," so povedali na občini.

"Ožji izbor mogočih vsebin bo določen po izvedbi neposrednega poziva zboru Carmina Slovenica ter odprtega poziva drugim kulturnim organizacijam za predložitev možnega programa. Do takrat bo prostor ob upoštevanju danih omejitev na voljo za različne kulturne programe kot doslej," so še dodali.

Nihče ne pripravlja sezone sproti
Pri Carmini Slovenici pa pojasnjujejo, da jih na občini po septembrskem odprtju še niso vključili v načrtovanje prihodnje rabe obnovljenih prostorov, čeprav je bilo njihovo sodelovanje osnova za pridobitev evropskih sredstev za obnovo cerkve.

"Naše ideje občina seveda dobro pozna, saj je razpisno dokumentacijo za sredstva prenove pripravila z našim programom. Takrat smo v dogovoru med Mestno občino Maribor in ministrstvom za kulturo ustanovili zavod Novo glasbeno gledališče Choregie, ki bi naj vodil program v Minoritih. Pozneje, med leti obnove, smo se o tem večkrat pogovarjali, nazadnje tudi konkretizirali organizacijske rešitve, a do njih še ni prišlo."

Sami si želijo, da bi se zadeve čim prej razjasnile. "Nihče namreč ne pripravlja sezone sproti," so opozorili. "Vsi programi so namreč povezani s prijavami na razpise za financiranje kulturnih projektov."

Predstavitev arheoloških najdb
Po navedbah občine bo posebna pozornost pri prihodnji uporabi prenovljene cerkve namenjena tudi predstavitvi arheoloških najdb. "Med prenovo je bilo namreč razkritih precej presenetljivih dejstev, ki močno vplivajo na razumevanje preteklosti mesta, posebno predela Lenta, zato je treba skrbno in strokovno pristopati k obravnavi le-teh, predvsem pa podpreti njihovo predstavitev javnosti," pravijo na občini.

Zato na Zavodu za varstvo kulturne dediščine v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Maribor in Lutkovnim gledališčem Maribor kot prihodnjim upravljavcem objekta opravljajo strokovne raziskave in pripravljajo stalno arheološko razstavo, izvedli pa bodo tudi usposabljanje za ustrezno strokovno vodenje ob ogledih objekta.

Vendarle že primerna za koncerte
S svojo trenutno opremljenostjo je dvorana po mnenju Carmine Slovenice primerna za koncertno dejavnost. "Kar tudi je naša osnovna dejavnost. Za glasbeno-gledališke programe pa bi bilo - če se dvorana ne bo dodatno opremljala - opremo treba najemati," so še pojasnili.