Potencialni oskarjevski kandidati so svojo sezono že zdavnaj sklenili, največji projekti letošnjega leta pa se že pripravljajo na Cannes, ki poteka maja.

Berlinale je tako znova prisiljen na brskanje med skorajda drugorazrednimi filmskimi naslovi in letos se to pomanjkanje pozna še toliko bolj kot v preteklosti. Letos je v programu morda res večkratni oskarjevski nominiranec Mož iz ozadja (Vice), a gre zgolj za poseben dogodek pred začetkom nemške distribucije filma.

Večina preostalega programa letos bolj spominja na festivale v Rotterdamu ali Locarnu kot pa na festival najvišje kategorije, kakršen želi biti Berlinale. Pretekla leta, ko so tu svetovne premiere doživeli filmi kot Stranski učinki (2013) Stevena Soderbergha, Nimfomanka (2014) Larsa Von Trierja, Fantovska leta (2014) Richarda Linklaterja ali Otok psov (2018) Wesa Andersona, se letos zdijo zgolj kot oddaljen spomin. Spodaj predstavljamo 10 filmov, ki vendarle nekoliko izstopajo in pred začetkom festivala privabljajo največ pozornosti.

Light of My Life
Uvrstitev tretjega režiserskega podviga ameriškega igralca Caseya Afflecka (Manchester by the Sea) v program berlinskega festivala predstavlja veliko presenečenje. Za tako odmeven ameriški film, v katerem ob Afflecku igra še Elisabeth Moss (Deklina zgodba), je nekoliko nenavadno, da premiere ni doživel na festivalu v Sundanceu, kamor film po svojem neodvisnem duhu in avtorski ambiciji sodi bistveno prej kot v nemško prestolnico. Še bolj nenavadno pa je to, da filmu niso podelili statusa tekmovalnega filma, temveč so ga uvrstili v drugo najpomembnejšo sekcijo Panorama. Mnogi ugibajo, da si Affleck za svoj intimni projekt preprosto ne želi prevelike pozornosti in se je raje "skril" v manj odmevno sekcijo festivala nekje zunaj ZDA.

Varda by Agnès
90-letna "babica francoskega novega vala" je po dolgih letih zatišja v minulem letu zopet postala oboževano ime na svetovni filmski sceni. Njen film O ljudeh in vaseh (2017) je gledalce navduševal s prikazom njenega značilnega svobodnjaškega duha, z nominacijo za oskarja pa je postala celo najstarejša oseba, ki je bila kadar koli nominirana za tekmovalnega oskarja. Za nameček ji je Ameriška filmska akademija ob tem podelila še častni kipec za življenjsko delo. Novi film Varda by Agnès obeta še en avtobiografski portret v slogu filma Agnèsine plaže iz leta 2008. Zanimivo je to, da je legendarna filmarka že ob izidu omenjenega filma pred 11 leti trdila, da je njen zadnji. Zgolj upamo lahko, da bo Varda tudi v prihodnosti pojedla še kar nekaj tega zarečenega kruha.

The Souvenir
Film režiserke Joanne Hogg o zaljubljeni študentki v 80. letih minulega stoletja se napoveduje že kar nekaj časa. Že leta 2017 so ga napovedovali kot film v dveh delih, v katerem igrata Tilda Swinton in Robert Pattinson, kot izvršni producent pa je podpisan nihče drug kot Martin Scorsese. Kot kaže zdaj, bomo v Berlinu gledali zgolj prvi del, v katerem nastopa tudi Honor Swinton-Byrne, hčerka Tilde Swinton, ki je sicer kot deklica nastopila že v Guadagninovem filmu Jaz sem ljubezen (2009). Film The Souvenir je na minulem festivalu v Sundanceu osvojil veliko nagrado žirije.

The Boy Who Harnessed the Wind
Naslednji izmed igralcev, ki prestopajo med režiserje, je Chiwetel Ejiofor. Igralec v filmih, kot so 12 let suženj, Marsovec in 2012 si je za svoj prvenec izbral adaptacijo knjige pisateljev Williama Kamkwambe in Bryana Mealerja iz leta 2009.
Gre za resnično zgodbo o afriškem najstniku, ki je z lastnimi rokami zgradil mlin, da bi svojim revnim vaščanom priskrbel električno energijo in s tem boljše življenje. Takšne navdihujoče pripovedi so režiserje že večkrat popeljale vse do oskarjev in videli bomo, ali bo Ejiofor po igralskem uspehu visoko posegel tudi kot režiser.

The Golden Glove

Fatih Akin je eden izmed režiserjev, za katerega smo še nedavno trdili, da njegovi filmi sledijo ukrojenim vzorcem etnične drame. Z nenadnim uspehom temačnejšega filma Obupana (Aus dem Nichts), ki mu je prinesel celo zlatega globusa za najboljši tujejezični film, se je to spremenilo in njegov novi film The Golden Glove prinaša nekaj povsem drugačnega. Napovednik razkriva, da gre za utrgano in humorno zgodbo o serijskem morilcu v 70. letih. Morda izpeljanka Von Trierjeve Hiše, ki jo je zgradil Jack? Težko reči, vsekakor pa Akin s tem filmom udejanja zanimiv ovinek v svoji filmografiji.

Mr. Jones

Poljska režiserka Agnieszka Holland se spet vrača k svoji priljubljeni temi evropske zgodovine. V tokratnem filmu bomo spremljali zgodbo o Garethu Jonesu, valižanskem novinarju, ki je zaslovel s tem, da je bil prvi zahodni novinar, ki je preživljal čas s Adolfom Hitlerjem, film pa se osredotoča na njegov največji dosežek, ko je Zahodu razkril temno plat Stalinovega utopičnega projekta v 30. letih minulega stoletja. V tem sila obetavnem filmu igrajo James Norton (Vojna in mir), Vanessa Kirby (Misija: nemogoče – Izpad) in Peter Saarsgard.

By the Grace of God

Tudi francoski režiser François Ozon se bo iz bolj erotično usmerjenih dram preselil k pomembnejšim družbenim temam. V filmu By the Grace of God pripoveduje zgodbo treh moških, ki so jih v mladosti spolno zlorabljali katoliški duhovniki. Ko eden od njih odkrije, da se en duhovnik še vedno sumljivo pogosto druži z otroki, skupaj z žrtvama združi moči in napove boj sprevrženim zlorabam. Igralska zasedba združuje nekaj prebijajočih imen francoskega filma, vključno z Melvilom Poupaudom (V vsakem primeru Laurence) in Denisom Ménochetem (Ko izgubiš vse).

The Kindness of Strangers
Otvoritveni film letošnjega festivala bo letos nekoliko manj odmeven kot lani, ko je rdečo preprogo zasedla ekipa Andersonovega filma Otok psov. Festival bo tokrat odprl nov film danske režiserke Lone Scherfig (Italijanščina za začetnike, Šola za življenje) z naslovom The Kindness of Strangers. Film o prepletu štirih zgodb posameznikov v kriznih trenutkih krasi skrbno izbrana zasedba mladih igralcev, ki vključuje Zeo Kazan, Taharja Rahima, Caleba Landyja Jonesa, Andreo Riseborough in Jaya Baruchela, z dodatkom nekoliko bolj izkušenega Billa Nighya. Film bo kljub otvoritvenemu statusu tekmoval za festivalske nagrade.

Out Stealing Horses

Skandinavska kinematografija še vedno leto za letom ponuja vznemirljive filme in TV-serije. Po tem ko je na lanskem Berlinalu odmeval film Utoya – 22. julija, bo letos njegovo vlogo prevzel norveški film Out Stealing Horses. Gre za adaptacijo večkrat nagrajenega romana Pera Pettersona iz leta 2003, v katerem spremljamo dogodke, ki se raztezajo prek šestih desetletij, vse od nacistične okupacije med II. svetovno vojno pa do začetka tega stoletja. Videli bomo, kako bo režiser Hans Peter Molland takšno kompleksno pripoved prenesel na film. Molland je v glavno vlogo podobno kot v svoji prejšnji uspešnici Amaterji (2014) znova postavil Stellana Skarsgårda (Lom valov, Mamma Mia).

One second

Letos bodo v tekmovalnem programu Berlinala predstavili kar 3 filme kitajskih režiserjev, najodmevnejšimi med njimi pa je nov izdelek Džanga Jimova (Zhang Yimou). 68-letni velikan svetovnega filma naj bi se tokrat obrnil nazaj k svojim koreninam, nekoliko stran od kičastih spektaklov, kakršen je bil Kitajski zid (The Great Wall, 2016) z Mattom Damonom. Jimov je osvojil že tako rekoč vse največje filmske nagrade, a je od zadnje minilo že kar nekaj časa in mnogi upajo, da bo prav tokratni film predstavljal njegov veliki povratek na festivalsko sceno.