Vodja filmskega programa Cankarjevega doma Simon Popek je na današnji novinarski konferenci povedal, da je vseh pet tekmovalnih filmov izjemno angažiranih in aktualnih. Foto: FDF / Iztok Dimc
Vodja filmskega programa Cankarjevega doma Simon Popek je na današnji novinarski konferenci povedal, da je vseh pet tekmovalnih filmov izjemno angažiranih in aktualnih. Foto: FDF / Iztok Dimc
Laibach
"Film je nedvomno glavni del moje razvijajoče se umetniške prakse. V veliko veselje mi je, da je bil pri občinstvu dobro sprejet, da se gledalci nanj dobro odzivajo, vendar me najbolj izpolnjuje dejstvo, da nam je uspelo posneti film, ki polno priznava film in naravnanosti – ali težnje – v ozadju. Tako smo dobili spomenik temu dogodku in tudi različnim procesom v zakulisju – mojemu, procesu skupine Laibach, Severne Koreje – ki se vsi spajajo v eno prizmo in se nato razhajajo v različne smeri," je o Dnevu osvoboditve povedal Morten Traavik, ki z Ugisom Oltejem podpisuje režijo. Foto: AP
Rahul Jain
"Vse od otroštva sem si vedno želel spoznati drugo stran družbe, ki je bila v tako številnih pogledih zapostavljena. Ko poveš, da snemaš film o revščini, številni ljudje, s katerimi si delimo isto razredno ozadje, vprašajo: 'Zakaj si se tega lotil? Če želiš videti revščino, jo med vožnjo z avtomobilom opazuj na ulicah.' Ljudje menijo, da je razlika med razredi dvomilimetrska. Mislijo, da je razdalja majhna, vendar je neizmerna. Poskušal sem jo skrajšati," so besede režiserja Rahula Jaina, ki podpisuje film Mašine. Foto: EPA
Tiskovna konferenca
Na festival prihajajo tako tuji kot slovenski filmski ustvarjalci, ki bodo spregovorili po projekcijah. V sklopu spremljevalnega programa pa bosta organizirana seminar za mlade Nori na dokumentarni film in Strokovni dokumentaristični maraton, ki bo vključeval sklop štirih strokovnih predavanj. Foto: FDF / Iztok Dimc

Na 19. Festivalu dokumentarnega filma se bo pet filmov na temo človekovih pravic potegovalo za nagrado Amnesty International Slovenije, slovenske barve bosta zastopali režiserki Maja Weiss in Majda Širca. Po besedah vodje filmskega programa Cankarjevega doma (CD) Simona Popka je vseh pet tekmovalnih filmov izjemno angažiranih in aktualnih.

Nisem tvoj zamorec, ki je eden izmed filmov v tekmovalnem programu, temelji na osnutku knjige Remember This House literata in družbenega kritika Jamesa Baldwina. V delu je želel avtor obračunati z ideologijo belske nadvlade v ZDA, Peckov film pa pokaže, da je tema tudi danes še kako aktualna.

"V ospredje sem želel postaviti Baldwina, brez kakršnih koli komentatorjev, ki bi ga tolmačili ali ocenjevali. Politično relevantno se mi je zdelo Baldwinove besede postaviti 'na ulice', kot bi to storil sam, in zagotoviti, da besede niso cenzurirane, opravičevalne, posredne in omiljene. On je bil sporočilo; jaz sem hotel biti samo glasnik," pravi o filmu njegov avtor.

Natančen pregled programa 19. Festivala dokumentarnega filma najdete tukaj.

Še preostala tekmovalna četverica
V tekmovalnem programu je tudi dokumentarec Prazna soba režiserke Jasne Krajinovič, ki podpisuje tudi film Moja hči Nora. Popek je povedal, da se je režiserka v obeh delih posvetila temu, kako Islamska država mlade sistematično novači za sveto vojno. "Dogodki, ki jih opazujemo pri poročilih o Bližnjem vzhodu in Siriji, se v manjšem obsegu dogajajo v domovih družin, katerih sin ali hči sta odšla v Sirijo; dejstvo pogubno zaznamuje celotne družine. S filmom sem želela osvetliti te nevidne tragedije in nastaviti zrcalo družbi, ki je ponudila plodna tla takšnemu ekstremizmu," pa o svojem filmu Prazna soba pravi Krajinovičeva.

Globina dva je v podobah simboličen, v besedah pa brutalno nazoren in pretresljiv film o pobojih albanskega civilnega prebivalstva med nemiri na Kosovu spomladi 1999. Gre za film Ognjena Glavonića, v katerem je želel "zoperstaviti sporočilo podob neobljudenih krajev in besedno pričanje očividcev". V tekmovalnem programu je še film Mašine, ki prinaša prikaz slabih delovnih razmer v indijski tekstilni industriji, "smrt delavca" v slabo razvitem tretjem svetu, kjer ljudje zapuščajo družine na podeželju in odhajajo s trebuhom za kruhom v mesta, da bi z zelo slabo mezdo skušali preživeti sebe in bližnje. Osupljiv vizualni spektakel barvitih tkanin režiser Rahul Jain kontrastira s sivino in rutino dvanajsturnega delovnika.

Nabor tekmovalnega programa zaokrožuje dokumentarec Viharna dežela v režiji Tatiane Huezo, v katerem je podana podoba sodobne Mehike, zaznamovane z nasiljem kartelov in trgovcev z belim blagom - ali z besedami avtorice: "Menim, da v tej državi nekdo drug usmerja tok našega življenja, prihodnosti, naših prizadevanj in sanj."

Žirijo za festivalsko nagrado bodo sestavljali Maritchka Bozhilova, Tiha K. Gudac in Joe Oklikah. Direktorica za področje kampanj in komunikacij pri društvu Amnesty International Slovenije Metka Naglič je spomnila, da ob vsem, kar se danes po svetu dogaja in kar v filmih tematizirajo tudi dokumentaristi, ogorčenje in morda celo bes nad vsem skupaj nista dovolj za spremembe. Ta čustva je treba kanalizirati, potrebna je akcija: "Vsak izmed nas soustvarja prihodnost in jo lahko naredi boljšo."

V Severno Korejo in na Ponte Rosso
V sekciji Miti, ikone in mediji bo 18. marca premierno prikazan torej tudi film Dan osvoboditve v režiji Mortena Traavika in Ugisa Olteja, ki sta skupino Laibach spremljala na gostovanju v severnokorejskem Pjongjangu.

V omenjeni program sodi tudi letošnji otvoritveni film Trst, Jugoslavija v režiji Alessia Bozzerja, o tržaškem Ponte Rossu, ki je bil dolga leta priljubljen trg na robu Balkana. Kot v filmu pove Goran Bregović: "Vsi smo kupovali pretihotapljene kavbojke iz Trsta. Šlo je za naš edini stik z Zahodom: Trst in spremljanje festivala v San Remu po televiziji. To je bil naš pobeg."

V sekciji Intimni in globalni portreti bosta prikazana filma slovenskih režiserk Maje Weiss in Majde Širca. Maja Weiss je v filmu Odstiranje pogleda z Mirjano Borčič podala portret pionirke slovenske filmske vzgoje ter publicistke, ki je zagovarjala stališče, da "je gledalec ustvarjalec". "Ne režiser. Režiser ponudi samo osnovo, gradivo. Gledalec pa naredi film."

Majda Širca pa je s filmom Sedem grehov in vrlin po besedah Simona Popka "ustvarila filmski esej", ki skozi arhivske posnetke sproža različne občutke. "Če je vrlina obvladana želja, greh pa želja, ki gre predaleč in stopi čez mejo, si ne moreš kaj, da se ne bi spraševal o naravi meja, o robovih in dvoumnostih, ki nastanejo ob temeljnih vprašanjih, kaj je prav in kaj ni," pa med drugim o temi svojega filma pravi Širca.

Vprašanje arhiviranja: pogled naprej in nazaj
Letos bo v fokusu prihodnost filmskega medija in kinematografov, pa tudi arhiviranje filmov v prihodnje. Teme se bo dotaknil tudi sklepni film festivala Kino popotniki, ki ga podpisujeta Amit Madheshiya in Shirley Abraham, o potujočih kinih, ki so se ohranili predvsem v tretjem svetu.

Na festival prihajajo tako tuji kot slovenski filmski ustvarjalci, ki bodo spregovorili po projekcijah. Pod okriljem društva Amnesty International Slovenije si bodo film ogledali tudi mladi in o njem razmišljali, zanje pa so pripravili še natečaj kratkih dokumentarcev. Tako bosta v sklopu spremljevalnega programa organizirana še seminar za mlade Nori na dokumentarni film in Strokovni dokumentaristični maraton, ki bo vključeval sklop štirih strokovnih predavanj.