"Mestna občina Ljubljana je v Strategiji razvoja kulture v MOL 2012-2015 na področju filma kot cilj zapisala: Povečati število projekcij, predvajanih filmov in število gledalcev. Eden izmed ukrepov za dosego tega cilja je do konca leta 2013 izdelati idejni projekt za izgradnjo minipleksa mestnega kina v središču Ljubljane," poudarja Uroš Grilc. Foto: Scapelab in Arhitekti Dobrin

Ideja o minipleksu je zasnovana na programskih smernicah Kinodvora, ki je mestni kino za prikazovanje sodobne kakovostne in zahtevnejše filmske produkcije. Več platen omogoča večjo programsko raznolikost, vendar pa je za resnejše načrtovanje novega mestnega minipleksa prvi pogoj primerna lokacija v središču mesta.

Nina Peče, direktorica Kinodvora
Konec prejšnjega leta je bila na razstavi Društva arhitektov predstavljena opcija arhitektov Scapelab&Arhitektidobrin, v kateri je podhod Ajdovščina spremenjen v mestni kino. V dogovoru z ustanoviteljem Kinodvor nadaljuje preverjanje variant, ki bi ustrezale urbanističnim in tehničnim pogojem kot tudi vsebinskim smernicam preureditve podhoda Ajdovščina v mestni minipleks. Foto: Scapelab in Arhitekti Dobrin
Žurnal24.com poroča, da je bilo leta 2006 v ljubljanskem Koloseju skoraj 1,2 milijona obiskovalcev, kar pomeni, da jih je v šestih letih izgubil četrtino ali 300 tisoč. Foto: RTV SLO
Kinodvor
Kinodvor v zadnjem času gosti tudi projekcije odmevnejših "mainstream" filmov: predvajali so tako Tarantinov Django brez okovov, marca pa prihaja Za dežjem posije sonce (Silver Linings Playbook). Foto: MMC RTV SLO/Aljoša Masten

Zanimalo nas je seveda predvsem, ali ima Ljubljana dovolj "kritične mase", ki bi načrtovani minipleks štirih dvoran obiskovala, predvsem če upoštevamo podatke, ki prikazujejo upad obiskovalcev v Koloseju in Kinoteki. "Potreba po minipleksu mestnega kina je zrasla iz dejanskega stanja filmske kulture v Mestni občini Ljubljana, za katero je zadolžen Javni zavod Kinodvor," pojasnjuje vodja Oddelka za kulturo MOL-a Uroš Grilc.

Javni zavod Kinodvor je od ustanovitve leta 2008 postopoma povečeval število obiskovalcev; v letu 2012 so tako našteli 121.054 gledalcev, kar je kar 25 odstotkov več kot leta 2011. (V Koloseju so pripravljeni potrditi le, da so lani našteli več kot 900 tisoč obiskovalcev, ne pa tudi, koliko jih je bilo v letu predtem. "Lahko pa pokomentiramo, da smo z obiskom zadovoljni," pravi Urška Humar, predstavnica za stike z javnostjo.)

"Glede na to, da ima Kinodvor na razpolago samo eno veliko dvorano, v kateri se odvrti tudi po pet filmskih projekcij dnevno, je očitno, da je zanimanje za kakovostno filmsko ponudbo v Ljubljani veliko, še več, gre za trend, ki mu ne v Sloveniji ne v Evropi ni para. V tem smislu je infrastrukturni razvoj področja nujen," opozarja Grilc. "Eden izmed ukrepov za dosego ciljev, zapisanih v Strategiji razvoja kulture v MOL 2012-2015, je do konca leta 2013 izdelati idejni projekt za gradnjo minipleksa mestnega kina v središču Ljubljane."

Prihodnost je v manjših, ne orjaških kinodvoranah
Na Mestni občini Ljubljana pri iskanju ustrezne lokacije sodelujejo z Javnim zavodom Kinodvor. Pri tem izhajajo iz stališča, da mora biti minipleks mestnega kina umeščen v ožje mesto središče, da mora biti dostopen vsem ciljnim skupinam in z več platni omogočati programsko raznolikost. "Kultura obiskovanja kina se je v zadnjih desetletjih temeljito spremenila, zato obstoječe velike dvorane ne morejo več služiti svojemu namenu, poleg tega so tudi v zasebni lasti. Druga sprememba se nanaša na izjemno velik obseg filmske produkcije v svetu, kar terja več manjših dvoran, pa tudi prostore, primerne za izvajanje kulturne-filmske vzgoje, kakovostno druženje, strokovna srečanja ipd. To pa so tudi poglavitne zahteve, vezane na prostor: ustrezna višina, dovolj prostora za izgradnjo funkcionalnega in sodobnega minipleksa."

Programske smernice bodo podobne tistim v Kinodvoru
"Trendi združevanja lokacij in odpiranja kinov z več dvoranami so sestavni del razvoja kinematografije," poudarja tudi direktorica Kinodvora Nina Peče. "Ideja o minipleksu je zasnovana na programskih smernicah Kinodvora, ki je mestni kino za prikazovanje sodobne kakovostne in zahtevnejše filmske produkcije. Več platen omogoča večjo programsko raznolikost, vendar pa je za resnejše načrtovanje novega mestnega minipleksa prvi pogoj primerna lokacija v središču mesta." Lokacija v podhodu Ajdovščina je sicer v fazi arhitekturno-urbanistične preverbe; če se ne bo izkazala za ustrezno, bodo iskali drugo, prav tako v mestnem središču.

Predvideno zaprtje Slovenske ceste
Skupina arhitektov Scapelab in Arhitekti Dobrin je ureditev mestnega kina v podhodu zasnovala v sklopu preureditve Slovenske ceste ter ob tem predvideva preureditev Argentinskega parka in ureditev stopničastega trga. Postavlja se torej vprašanje, ali bi ureditev mestnega kina v podhodu Ajdovščina torej predvidevala tudi nujno preureditev bližnje okolice, ki bi podhod naredila privlačnejši tudi na ravni Slovenske ceste. "Minipleks bi v to območje vnesel kakovostno vsebino, ki bo ključna za oživitev tega dela mesta, s tem pa tudi bistveno povečala argumente za zaporo in temeljito preureditev Slovenske ceste. Vsekakor bo k temu projektu treba pristopiti celovito," napoveduje Grilc.

Dober kino je več kot le prostor za projekcije
Direktorica Kinodvora dober obisk mestnega kina v letu 2012 pripisuje različnim dejavnikom. "Ker je obisk kina po našem mnenju močno odvisen od filmskega programa, gre zasluge najprej iskati v kakovostnem programu in atraktivni ponudbi filmov za kinematografsko prikazovanje. Priljubljenost mestnega kina gotovo povečuje dostopnost programa za vse generacije in različne ciljne skupine. Dodano vrednost predstavlja družabna naravnanost naših filmskih dogodkov oziroma kinodruženj, ki jih spremljajo filmsko-vzgojne dejavnosti, zlasti delavnice in pogovori s strokovnjaki ter filmskimi ustvarjalci."

Obenem je treba upoštevati tudi temeljne premike v družbi in načinu, kako gledamo filme. "Film je umetnost, ki je od vseh najbolj podvržena komercialnim vplivom, kinematografija pa stopa skozi izjemno turbulentno obdobje digitalne tranzicije, ki je v Evropi že terjala marsikatero zaprtje umetniških oziroma manj komercialnih kinematografov," se zaveda Pečetova. "Kinodvor je ne le v Sloveniji, temveč v širšem mednarodnem prostoru primer dobre prakse. Izpolnjuje poslanstvo javnega zavoda ob podpori ustanovitelja, ustvarja lastna sredstva za nadgrajevanje programa in nova delovna mesta ter prenaša pozitivne izkušnje in metode dela v mreži sorodnih institucij. S tem tudi sam oblikuje trende in utira pot razvoju nacionalne kinematografije."

Ideja o minipleksu je zasnovana na programskih smernicah Kinodvora, ki je mestni kino za prikazovanje sodobne kakovostne in zahtevnejše filmske produkcije. Več platen omogoča večjo programsko raznolikost, vendar pa je za resnejše načrtovanje novega mestnega minipleksa prvi pogoj primerna lokacija v središču mesta.

Nina Peče, direktorica Kinodvora