"Plakat za film prikazuje Eddieja Murphyja z lepilnim trakom čez usta - kar se tiče promocijskih idej, ta rangira nekako tako, kot če bi Freda Astaira kazali s protezami namesto nog." - Roger Ebert Foto:

Kamera je ves čas pet centimetrov od Murphyjevega hiperaktivnega obraza in počasi začneš opažati napor in obup v njegovih očeh.

Chicago Tribune
Filmu očitajo tudi (ne dovolj) prikrito oglaševanje, ali, kot je zapisal eden izmed recenzentov, "Starbucks dobi več časa na platnu kot Jackov sin".
Zadnji film, v katerem je nastopil Murphy (Tower Heist), sicer ni bil finančna polomija, več nedavnih pa - Imagine That in Meet Dave sta zaslužila precej manj kot 20 milijonov dolarjev.

Po navadi se vedno najde recenzent, ki vsaj nekaj pozitivnega napiše o še tako kilavem filmu (od kod so sicer vsi tisti citati, ki se bohotijo na hrbtnih straneh DVD-jev?). A to zlato pravilo očitno ne velja za novi film režiserja Briana Jonesa (podpisal je tudi "zloglasnega" Norbita), A Thousand Words: na spletnem portalu Rotten Tomatoes, ki na enem mestu zbira filmske recenzije iz različnih medijev, ima komedija trenutno okroglih nič odstotkov pozitivnih kritik. Med 44 kritikami, kolikor jih navajajo na Rotten Tomatoes, ni niti ene same pozitivne, recenzenti pa so v svojih izlivih gneva tako vehementni, da A Thousand Words opisujejo tudi kot "najslabši film vseh časov".

Zakaj črtati največji Eddiejev adut?
"Ustvarjalcem filma je treba šteti v plus, da so skušali razmišljati nekonvencionalno," je varljivo optimističen začetek recenzije v kanadskem Globe & Mailu. "Kako je videti Eddie Murphy z zaprto gofljo? Ideja, vzeti enega najbolj znanih gobezdačev v Hollywoodu in ga zreducirati na grimase in pantomimo je nedvomno izvirna - in popolnoma zgrešena." Slavni Roger Ebert (Chicago Sun Times) se strinja: "Plakat za film prikazuje Eddieja Murphyja z lepilnim trakom čez usta - kar se tiče promocijskih idej, ta rangira nekako tako, kot če bi Freda Astaira kazali s protezami namesto nog."

"Videti ga morajo le najbolj mazohistični poznavalci resnično grozljivega," so zapisali pri HollywoodChicago.com. "Koncept je neizviren, prizori niso duhoviti in sporočilo je banalno," se strinja recenzentka za USA Today. Vse skupaj je "mučen poskus konceptualnega, spiritualističnega neslanega humorja" (Variety).

Leto 2012 za Murphyja ni srečno
Film je bil do konca posnet že leta 2009, a sta se poprodukcija in datum premiere nato zaradi reorganizacije studia DreamWorks precej zavlekla. Premiera je bila nato načrtovana za januar letošnjega leta, v odštevanju do podelitve oskarjev, a ko je Murphy odstopil kot njihov povezovalec, so datum še enkrat zamaknili.

1.000 besed do konca življenja
Eddie Murphy igra Jacka McCalla, gobezdavega knjižnega agenta, nad katerim nekakšen 'newageovski' guru zaradi neetičnega obnašanja izreče prekletstvo. Jack tako nekega dne na svojem vrtu najde drevo, s katerega začne odpadati listje v hipu, ko odpre usta; guru Jacku razkrije, da ga, ko z drevesa odpade še zadnji list, čaka smrt. Sledi seveda lok duhovne rasti, ki našega protagonista reši pred pogubo.

Kje se je zalomilo?
Komedija, katere snemanje je po neuradnih podatkih stalo 70 milijonov dolarjev, ne kotira visoko na lestvici najbolj gledanih filmov in bi lahko pomenila še zadnji žebelj v krsti Murphyjeve kariere. Čeprav se igralca trenutno spomnimo (in si ga pogosto privoščimo) predvsem po komičnih polomijah, kakršni sta bili Norbit in Meet Dave, je v osemdesetih veljal za eno največjih temnopoltih ameriških zvezd, predvsem po zaslugi Policaja z Beverly Hillsa in filma Coming to America. Pravzaprav je bil še leta 2007 nominiran za oskarja za stransko vlogo v muzikalu Sanjska dekleta.

Klub, v katerem si ne želiš članstva
A Thousand Words seveda ni prvi film, za katerega so pri Rotten Tomatoes namerili 0 odstotkov pozitivnih ocen. V nečastni druščini so še komedija Bucky Larson: Born to Be a Star, za katero je scenarij napisal Adam Sandler, Ostržek v režiji oskarjevca Roberta Benignija in Killing Me Softly z Josephom Fiennesom v glavni vlogi. A Thousand Words sicer "zmaga" zato, ker ima edini reprezentativno število recenzij, ki se strinjajo glede filma, ki se pravzaprav lahko pohvali z igralcem A-kategorije.

Kamera je ves čas pet centimetrov od Murphyjevega hiperaktivnega obraza in počasi začneš opažati napor in obup v njegovih očeh.

Chicago Tribune