Ustava republike Hrvaške je apolitično, a hkrati tudi izrazito politično delo, delo, ki prinaša zgodbo, specifično za hrvaško sodobno stvarnost, a je hkrati tako univerzalna, da v njej odseva prav resničnost vsake družbe. Foto: Kinodvor
Ustava republike Hrvaške je apolitično, a hkrati tudi izrazito politično delo, delo, ki prinaša zgodbo, specifično za hrvaško sodobno stvarnost, a je hkrati tako univerzalna, da v njej odseva prav resničnost vsake družbe. Foto: Kinodvor
Ustava republike Hrvaške
Številni hrvaški mediji so govorili celo o tem, da gre za najbolj pričakovano filmsko delo nove, poosamosvojitvene hrvaške kinematografije, saj hrvaško družbo opozarja na »pravo« branje hrvaške ustave, na njenega izvornega duha. Foto: Kinodvor

Njegov oče Danko je bil namreč ena osrednjih figur filozofske šole praxis, ki je promovirala drugačno branje Marxa in na osnovi njegove misli izpeljala marksistični humanizem, kot nasprotje popačenim branjem Marxove misli, ki so jih ponujali vzhodnoevropski marksizmi, od titoizma do stalinizma. Lahko bi torej rekli, da se je ta šola borila za branje Marxa v Marxovem duhu, za nekakšno revizijo Marxove filozofske misli torej.

In tako ne preseneča, da je Rajko Grlić, njegov sin, sicer pa ena najpomembnejših figur hrvaškega povojnega filma, ki ga številni postavljajo ob bok njegovemu praškemu sošolcu, Emirju Kusturici, s svojim filmom Ustava Republike Hrvaške je še pred prihodom v kinematografe požel toliko zanimanja.

Številni hrvaški mediji so govorili celo o tem, da gre za najbolj pričakovano filmsko delo nove, poosamosvojitvene hrvaške kinematografije, saj hrvaško družbo opozarja na "pravo" branje hrvaške ustave, na njenega izvornega duha. Grlić pa jih pri tem rad popravi: pravi namreč, da v njegovem filmu ne gre le za neko primarno politično gesto, da noče govoriti toliko o politični dimenziji življenja v hrvaški družbi, pač pa predvsem spremljati ljudi, ki so postali žrtve politike, takšne, ki podpihuje sovraštvo in netolerance.

Tako sta Grlič in njegov stalni sodelavec, Ante Tomić, pripravila univerzalno zgodbo o štirih ljudeh, ki stanujejo v isti zagrebški stavbi, a živijo življenja, ki so, kolikor je le mogoče, različna, saj se razlikujejo po svojih najbolj elementarnih navadah, prav tako pa tudi po nacionalnosti in veri. In čeprav se njihova življenja prav zaradi tega verjetno nikoli ne bi zares križala, pa se zaradi vdora prej omenjene fašistoidne politike v njihovo življenje začnejo prepletati, križati in lomiti.

Ustava republike Hrvaške je apolitično, a hkrati tudi izrazito politično delo, delo, ki prinaša zgodbo, specifično za hrvaško sodobno stvarnost, a je hkrati tako univerzalna, da v njej odseva prav resničnost vsake družbe. In prav zadnje dejstvo je filmu verjetno tudi prineslo prestižno nagrado na festivalu v Montrealu.

Denis Valič, iz oddaje Gremo v kino na 3. programu Radia Slovenija (ARS).


NAPOVEDNIK FILMA:

GREMO V KINO: