Pomembna novost je odločitev, da bo - kakor večina muzejev pri nas - Dvorana Silvana Furlana odslej odprta tudi v nedeljo, filmski projektorji pa bodo počivali vsak ponedeljek. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
Pomembna novost je odločitev, da bo - kakor večina muzejev pri nas - Dvorana Silvana Furlana odslej odprta tudi v nedeljo, filmski projektorji pa bodo počivali vsak ponedeljek. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
25. oktobra 1917 je v Petrogradu skupina boljševikov pod vodstvom Vladimirja Iljiča Lenina začela oboroženo vstajo in s tem odločilno preusmerila tok zgodovine. Kot opisuje Nil Baskar, pa je "velika oktobrska socialistična revolucija" odločilno spremenila tudi tok sovjetskega in svetovnega filma, o čemer se boste od konca septembra do začetka novembra lahko prepričali tudi sami. Foto: Slovenska kinoteka
Film Domovina: Irak, leto nič, ki je razdeljen na dva dela, sledi režiserjevi razširjeni družini in njegovim prijateljem v času pred ameriško invazijo v Irak (“Pred padcem“) in v usodnem obdobju po njej (“Po bitki“). Vojna sama v dokumentarcu verjetno ni prikazana, saj se je med bombardiranjem Bagdada družina začasno preselila v hišo na podeželju. Režiser bo Ljubljano tudi obiskal in predstavil svoj film.
Film Domovina: Irak, leto nič, ki je razdeljen na dva dela, sledi režiserjevi razširjeni družini in njegovim prijateljem v času pred ameriško invazijo v Iraku ("Pred padcem") in v usodnem obdobju po njej ("Po bitki"). Vojna sama v dokumentarcu verjetno ni prikazana, saj se je med bombardiranjem Bagdada družina začasno preselila v hišo na podeželju. Režiser bo Ljubljano tudi obiskal in predstavil svoj film. Foto: Slovenska kinoteka

Nedeljski program bodo v Kinoteki sestavljali predvsem okrog matinej ter filmov za otroke in družine - da ne bi hodili v zelje Kinodvoru, bodo projekcije začenjali ob 17.00. Večere Slovenskega filmskega arhiva, ki so doslej ob ponedeljkih opozarjali na slovensko filmsko dediščino, pa so premaknili na torke, je na novinarski konferenci povedal urednik filmskega programa Igor Prassel.

Ugleden iranski filmar v gosteh
Ljubitelji sedme umetnosti si sicer po njegovih napovedih lahko v tem in prihodnjem mesecu obetajo bogat program. Ta bo med drugim obsegal prvi teden irskega filma in tretje dneve nemškega filma, v spomin na Tomislava Gotovca bodo prikazali pet njegovih kratkih filmov ter kultni jugoslovanski film letos preminulega Lazarja Stojanovića Plastični Jezus, v katerem je Gotovac nastopil. Videti bo mogoče tudi ključni dokumentarec o življenju v Iraku Domovina: Irak, leto nič v Franciji živečega režiserja Abbasa Fahdela, ki bo ob tej priložnosti gostoval v Ljubljani.

Jacques Tati, mojster burleske
Iz Francije se bo na vabilo odzval še teoretik Michel Chion, ki bo ob slovenskem prevodu knjige o francoskem humoristu Jacquesu Tatiju, ki mu bo posvečena retrospektiva, predaval o Tatijevem opusu in pisavah v filmu. O Tatiju kot enem največjih komikov poleg Charlesa Chaplina, Busterja Keatona in Jerryja Lewisa pa bo govorila tudi prihodnja številka revije Ekran. Ta se bo sicer, kot je povedal njen urednik Ciril Oberstar, zaradi septembrskega Festivala slovenskega filma nanašala pretežno na domači film in šest njegovih ustvarjalcev.

Poslastica za ljubitelje: zgodnjesovjetska filmografija
Najobsežnejši jesenski kinotečni dogodek bo velika retrospektiva, ki bo od konca septembra do začetka novembra spomnila na stoletnico oktobrske vstaje v Petrogradu. V sodelovanju s petimi arhivi iz Evrope bo prikazala pretežno neme filme iz sovjetske kinematografije v 20. in 30. letih prejšnjega stoletja. Zgodnjesovjetskemu filmu bo namenjena tudi Jesenska filmska šola, filmskoteoretični dogodek, ki bo po besedah Andreja Špraha s pomočjo domačih in tujih predavateljev preizprašal razmerja med velikimi družbenimi premiki in filmom.

Zakaj je pomembno restavrirati filme?
Novost nove sezone bo nanizanka, poimenovana Nova svetloba, v kateri bodo po odmevnem mednarodnem simpoziju o restavriranju filmske dediščine skozi celotno leto spremljali primere dobre prakse na tem področju. Zanjo so se po besedah sodelavke arhivskega oddelka Nadje Šičarov odločili tudi zaradi ozaveščanja občinstva o pomenu filmske restavracije; ker v Sloveniji primanjkuje finančnih sredstev, restavrirajo le nekaj naslovov letno. V tem okviru bo oktobra doživela premiero digitalno restavrirana kopija ene najbolj priljubljenih slovenskih komedij To so gadi Jožeta Bevca.

Načrti za prihodnost
Kot je spomnil direktor Ivan Nedoh, je Kinoteka lani pridobila okrog 650 kvadratnih metrov dodatnih prostorov na Miklošičevi ulici. Dali so jih v uporabo Pionirskemu domu, konec tega leta pa jih bodo prevzeli nazaj. Prihodnje leto nameravajo začeti pripravljati projektno dokumentacijo in upajo, da bosta ministrstvo za kulturo in vlada zagotovila sredstva tako za izdelavo dokumentacije kot za prenovo prostorov, ki bi sledila leto zatem. V njih po Prasslovih besedah načrtujejo knjižnico in stalno muzejsko postavitev.