Mel Ferrer, ki je s Hepburnovo nastopal tudi na Broadwayu (v predstavi Ondine, ki je njej prinesla tonyja), je umrl doma, na svojem ranču v bližini Santa Barbare.
Tršati dolgin je na broadwayske deske prvič stopil daljnega leta 1938, kot pevec v zboru. Po daljšem boju z otroško paralizo se je umaknil v zakulisje in delal na radiu - vse dokler ni dobil svoje "velike priložnosti", vloge v drami Lost Boundaries (1949). Vloga je bila za tisti čas precej tvegana - zgodba o črnskem zdravniku, ki se zaradi svoje svetle polti "izdaja" za belca, je odpirala je vprašanje rase v povojni Ameriki.

Danes morda najbolj znana njegova vloga je tista v muzikalu Lili, ki je nastal istega leta, kot je Audrey Hepburn z Gregoryjem Peckom posnela Rimske počitnice (1953) in nato za svojo vlogo dobila oskarja. Ferrer in Hepburnova sta se poročila leta 1954; dve leti pozneje sta skupaj nastopila v ekranizaciji Tolstojeve klasike Vojna in mir (ona je bila Nataša Rostov, on pa Andrej Bolkonski).

Poklicnega in zasebnega življenja nista ločevala
Hepburnova je bila v svojega moža tako zaljubljena, da je dosegla, da so njene prizore filma Funny Face v Parizu snemali takrat, ko je Ferrer v francoski prestolnici z Ingrid Bergman snemal Elena et les hommes.

Ferrer je kljub 100 vlogam pred kamero sebe raje videl kot režiserja: v romantičnem pustolovskem filmu Green Mansions (1959) je, denimo, nastopila njegova žena, posneli pa so ga v venezuelski džungli. Njuno najbolj uspešno sodelovanje pa je bil triler Wait Until Dark (1967), pri katerem je bil Ferrer producent, Hepburnova pa je igrala slepo žensko s plačanimi morilci za petami (ta film ji je prinesel peto in zadnjo nominacijo za oskarja).

Novi začetki
"Sanjskega" zakona je bilo naslednje leto konec. Ferrer je po ločitvi doživel infarkt, Hepburnova pa se je bolj ali manj umaknila iz Hollywooda, se v drugo poročila in leta 1993 umrla za rakom. On se je poročil še štirikrat (kar dvakrat z Frances Gunby Pilchard).

A. J.