Pri nastanku filma so sodelovali številni nastopajoči in ustanove iz Bele krajine in tudi od drugod. Foto: RTV SLO/Gorazd Končar
Pri nastanku filma so sodelovali številni nastopajoči in ustanove iz Bele krajine in tudi od drugod. Foto: RTV SLO/Gorazd Končar
Uskoška dediščina Bele krajine
Glavnina je bila posneta v Bojancih pri Vinici ter Marindolu, Paunovičih in Miličih, ki so danes del Krajinskega parka Kolpa. Foto: RTV SLO/Gorazd Končar

Po porazu srbske vojske na Kosovem polju leta 1389 so Turki zasedli srednjeveško Srbijo in zatem še Bosno. To je sprožilo številne valove beguncev, ki so se umikali pred Turki prek Bosne in Hrvaške. Del beguncev se je naselil v 15. in zlasti v 16. stoletju tudi v Beli krajini, ki je bila obrobno območje tedanje Kranjske.

Med begunci – Uskoki – so bili tako katoliki, grški katoliki in tudi pravoslavci, na katere se osredotoči zgodba filma. Prav zanje je značilno, da so skozi stoletja ohranjali svojo vero, jezik, navade, šege in običaje ter plesno in pesemsko izročilo, ki je še danes del bogate kulturne zakladnice Bele krajine in njene uskoške dediščine.

Film so pripravili v Izobraževalnem programu Televizije Slovenija, scenarij in režijo je prispeval Zdravko Pečenko, ki je snemal skozi vse štiri letne čase. V njem se prepletata zgodbi pripovedovalca, preučevalca Marka Terseglava, ki je leta 1996 izdal knjigo Uskoška pesemska dediščina Bele krajine in pričevalca Zdravka Vukčevića, staroste Uskokov iz Bojancev.

Glavnina je bila posneta v Bojancih pri Vinici ter Marindolu, Paunovičih in Miličih, ki so danes del Krajinskega parka Kolpa. Pri nastanku filma so sodelovali številni nastopajoči in ustanove iz Bele krajine in tudi od drugod.