Ko se človek zbliža s človekom in mu želi prisluhniti, vsi dobijo imena. Gasem, Viktorija, Dina, Stoja, Nasiha, Biba, Raza, Zala … In nato ne več brezimni spregovorijo o sebi. Foto: iz dokumentarnega filma Med zidovi
Ko se človek zbliža s človekom in mu želi prisluhniti, vsi dobijo imena. Gasem, Viktorija, Dina, Stoja, Nasiha, Biba, Raza, Zala … In nato ne več brezimni spregovorijo o sebi. Foto: iz dokumentarnega filma Med zidovi
Med zidovi
Dokumentarni film Alme Lapajne Med zidovi osvetljuje zgodbe tujcev različnih korenin in usod, ki živijo v Sloveniji. Foto: iz dokumentarnega filma Med zidovi
Med zidovi
Film bo na ogled v torek, 14. februarja, ob 21. uri na Prvem programu Televizije Slovenija. Foto: iz dokumentarnega filma Med zidovi

mladi Iranec Gasem Zarei, ki je pred leti pobegnil v Slovenijo, kjer je prosilec za azil. Ghasem je eden izmed protagonistov novega dokumentarnega filma Televizije Slovenija Med zidovi, v katerem avtorica Alma Lapajne da imena brezimnim beguncem v kolonah.

Alma Lapajne je želela v filmu, ki si ga na malih zaslonih lahko premierno ogledate v torek, 14. februarja, ob 21. uri na TV SLO 1, predstaviti usode ljudi, ki imajo za seboj zelo različne življenjske zgodbe, druži pa jih bolečina - da so morali pobegniti, zapustiti svojo domovino in način življenja.

"Zelo domišljavo si je misliti, da se to dogaja njim, nam pa se ne more," je poudarila Alma Lapajne, ki meni, da je vir vsega zla človekov strah. "Bolj ko smo pripravljeni odpreti svoja vrata oziroma prisluhniti ljudem, ki so se znašli v takšni stiski, manj bo sovraštva," je prepričana.

Žalostne zgodbe in skupno hrepenenje po nekdanjem življenju
S kamero sledi tujcem različnih korenin in usod, ki živijo v Sloveniji. Poleg mladega Iranca Gasema Zareija, ki živi v azilnem domu v Ljubljani, predstavlja dokumentarec tudi delovanje človekoljubnega društva UP na Jesenicah. O svojih zgodbah in izkušnjah spregovorijo še ženske z Jesenic, ki so se v Slovenijo preselile iz držav nekdanje Jugoslavije, nekatere so bežale pred vojno vihro v Bosni in Hercegovini, druge so v Sloveniji našle ljubezen, vse pa vežeta nostalgija po nekdanjem življenju in domotožje.

Film v uvodu gledalca popelje v zgodnje jutro, ki zbudi begunca iz Irana, prostovoljke iz društva UP, begunce in aktiviste iz Socialnega centra Rog. Njihove pripovedi se začnejo prepletati v barvit kolaž občutenj, čustev, bližine, zajetih med zidovi začasnih prebivališč. Dokumentarec so snemali v Ljubljani, v azilnem domu na Kotnikovi, v Socialnem centru Rog ter v Hiši sreče na Jesenicah, v katerem deluje Človekoljubno dobrodelno društvo UP.

Za večje razumevanje soljudi
Andraž Pöschl
, urednik Dokumentarnega programa TV Slovenija, je na predpremierni predstavitvi filma v ljubljanskem Kinodvoru med drugim dejal, da mora obravnavana tematika zanimati vse ljubitelje filma, sploh dokumentarnega. Upa, da bodo gledalci razumeli sporočilo filma, ki poziva k večjemu razumevanju soljudi in k altruizmu.