Slovensko muzikološko društvo in Društvo slovenskih skladateljev (DSS), ki sta priredili okroglo mizo, sta razlog zanjo našli v financiranju, ki ga ministrstvo za kulturo namenja nevladnim organizacijam v okviru eno- in večletnih razpisov, zlasti v zadnjem štiriletnem programskem razpisu, iz katerega so izpadli vidni predstavniki glasbene poustvarjalnosti. Poleg orisa stanja kulturne politike na tem področju so razpravljali tudi o možnostih morebitnih sprememb.

Nejc Sukljan z Oddelka za muzikologijo Filozofske fakultete, ki je bil član komisije za izbor glasbenih projektov, je povedal, da so ministrstvo prosili za usmeritve, kako naj primerjajo med, po njegovem mnenju, neprimerljivimi dejavnosti, kot sta baletna dejavnost Društva baletnih umetnikov Slovenije in izdajateljska dejavnost DSS-ja. Sredstva za kulturo po letu 2000 še nikoli niso bila tako nizka, a po drugi strani tudi še nikoli ni bilo toliko dejavnosti, je še povedal Sukljan.

Vsakršna odločitev komisije, ki mora določen znesek razdeliti na vse, kar se dogaja v Sloveniji v enem letu na področju resne in druge glasbe, bi bila po njegovem mnenju slaba, zato se je treba vprašati, ali sploh potrebujemo, denimo, festival sodobne glasbe, festival stare glasbe in DSS. Na ministrstvu se, meni, tega nihče ne vpraša.

Poraz državne politike na področju kulture
"Neke kulturne politike, ki bi bila utemeljena na strokovni presoji, pač ni," je poudaril Sukljan in dodal, da se mu tudi obstoj komisije ne zdi smiseln, saj projekt, izbran na razpisu, nato sploh ni izveden v obliki, kot je bil zamišljen ob prijavi. Dodal je še, da so bile "obljubljene nekatere spremembe".

Po mnenju predsednika DSS-ja Nenada Firšta je razpisom prepuščenega preveč kulturnega dogajanja, saj država prepoznava samo štiri nacionalne hiše – Slovensko filharmonijo, Cankarjev dom in obe operi –, ki so upravičene do denarja. Vse druge glasbene dejavnosti se morajo za denar potegovati na razpisih. Nekatere so po njegovi oceni unikatne in bi si zaslužile dolgoročnejšo obliko financiranja ob ne nujno več sredstvih, tako pa je stanje pripeljalo do samoukinitve festivala Slowind, "kar je gotovo poraz državne politike na področju kulture", je prepričan Firšt.

Upi, položeni v ministra, glasbenika
Država bi morala videti tudi korist, ki jo kultura in umetnost lahko prinašata turizmu, so se strinjali sodelujoči. Po Firštovih besedah veliko stavijo na novega ministra, glasbenika, da bo na tem področju prepoznal več kot le omenjene nacionalne hiše.

Direktorica Kulturnega doma Nova Gorica Pavla Jarc je potrdila, da so prijavitelji veseli, če so sploh izbrani, kljub minimalnim zneskom, ki za povrh še zamujajo. Po njenem mnenju bi, če bi neke usmeritve obstajale, morali biti rezultati znani že za prihodnje leto, tako pa ni objavljen še niti razpis.

Tudi dekan Akademije za glasbo Marko Vatovec je podobno opozoril, da je šele avgusta izvedel za letošnji znesek, s katerim bo akademija razpolagala. Poleg tega njihova ustanova ne more kandidirati na nobenem razpisu, lahko se poteguje le za evropska sredstva. "Generalno gledano, ne cenimo lastne identitete, ne skrbimo zanjo," je dejal dekan.

Predsednica društva Glasbena matica Ljubljana Veronika Brvar je prepričana, da sta tako javni kot nevladni sektor na istem, saj sta odvisna drug od drugega: "Ko je podfinanciran javni sektor, se slabo piše tudi tistim, ki so na trgu." Država bi morala vedeti, kaj se dogaja, kaj je v javnem interesu na področju glasbe ter postaviti jasna merila, ki jih zdaj ni, še meni Brvarjeva.