Glasba
(2)
Ministrstvo za kulturo
Okrogla miza v okviru Dni slovenske muzikologije na temo glasbe v primežu kulturne politike je (simptomatično) potekala v odsotnosti predstavnika ministrstva. Foto: MMC RTV SLO/Miloš Ojdanić
Evro
Slovensko muzikološko društvo in Društvo slovenskih skladateljev (DSS), ki sta organizirali okroglo mizo, sta razlog zanjo našla v financiranju, ki ga ministrstvo za kulturo namenja nevladnim organizacijam v okviru eno- in večletnih razpisov, zlasti v zadnjem štiriletnem programskem razpisu, iz katerega so izpadli vidni predstavniki glasbene poustvarjalnosti. Foto: MMC RTV SLO/Miloš Ojdanić
Dejan Prešiček
Država bi morala videti tudi korist, ki jo kultura in umetnost lahko prinašata turizmu, so se strinjali sodelujoči na okrogli mizi v okviru Dni slovenske muzikologije. Po besedah predsednika Društva slovenskih skladateljev Nenada Firšta veliko stavijo na novega ministra Dejana Prešička (na posnetku), sicer glasbenika, da bo na tem področju prepoznal več kot le omenjene nacionalne hiše. Foto: BoBo

Dodaj v

"Kulturne politike o glasbi trenutno ni, a tudi to je neke vrste politika"

Glasbena stroka o glasbi v primežu kulturne politike
7. november 2018 ob 12:44
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

Da kulturne politike o glasbi dandanes ni, a da je tudi to neke vrste politika, so se ob odsotnosti predstavnika ministrstva strinjali predstavniki glasbene stroke na okrogli mizi v okviru Dni slovenske muzikologije.

Slovensko muzikološko društvo in Društvo slovenskih skladateljev (DSS), ki sta priredili okroglo mizo, sta razlog zanjo našli v financiranju, ki ga ministrstvo za kulturo namenja nevladnim organizacijam v okviru eno- in večletnih razpisov, zlasti v zadnjem štiriletnem programskem razpisu, iz katerega so izpadli vidni predstavniki glasbene poustvarjalnosti. Poleg orisa stanja kulturne politike na tem področju so razpravljali tudi o možnostih morebitnih sprememb.

Nejc Sukljan z Oddelka za muzikologijo Filozofske fakultete, ki je bil član komisije za izbor glasbenih projektov, je povedal, da so ministrstvo prosili za usmeritve, kako naj primerjajo med, po njegovem mnenju, neprimerljivimi dejavnosti, kot sta baletna dejavnost Društva baletnih umetnikov Slovenije in izdajateljska dejavnost DSS-ja. Sredstva za kulturo po letu 2000 še nikoli niso bila tako nizka, a po drugi strani tudi še nikoli ni bilo toliko dejavnosti, je še povedal Sukljan.

Vsakršna odločitev komisije, ki mora določen znesek razdeliti na vse, kar se dogaja v Sloveniji v enem letu na področju resne in druge glasbe, bi bila po njegovem mnenju slaba, zato se je treba vprašati, ali sploh potrebujemo, denimo, festival sodobne glasbe, festival stare glasbe in DSS. Na ministrstvu se, meni, tega nihče ne vpraša.

Poraz državne politike na področju kulture
"Neke kulturne politike, ki bi bila utemeljena na strokovni presoji, pač ni," je poudaril Sukljan in dodal, da se mu tudi obstoj komisije ne zdi smiseln, saj projekt, izbran na razpisu, nato sploh ni izveden v obliki, kot je bil zamišljen ob prijavi. Dodal je še, da so bile "obljubljene nekatere spremembe".

Po mnenju predsednika DSS-ja Nenada Firšta je razpisom prepuščenega preveč kulturnega dogajanja, saj država prepoznava samo štiri nacionalne hiše – Slovensko filharmonijo, Cankarjev dom in obe operi –, ki so upravičene do denarja. Vse druge glasbene dejavnosti se morajo za denar potegovati na razpisih. Nekatere so po njegovi oceni unikatne in bi si zaslužile dolgoročnejšo obliko financiranja ob ne nujno več sredstvih, tako pa je stanje pripeljalo do samoukinitve festivala Slowind, "kar je gotovo poraz državne politike na področju kulture", je prepričan Firšt.

Upi, položeni v ministra, glasbenika
Država bi morala videti tudi korist, ki jo kultura in umetnost lahko prinašata turizmu, so se strinjali sodelujoči. Po Firštovih besedah veliko stavijo na novega ministra, glasbenika, da bo na tem področju prepoznal več kot le omenjene nacionalne hiše.

Direktorica Kulturnega doma Nova Gorica Pavla Jarc je potrdila, da so prijavitelji veseli, če so sploh izbrani, kljub minimalnim zneskom, ki za povrh še zamujajo. Po njenem mnenju bi, če bi neke usmeritve obstajale, morali biti rezultati znani že za prihodnje leto, tako pa ni objavljen še niti razpis.

Tudi dekan Akademije za glasbo Marko Vatovec je podobno opozoril, da je šele avgusta izvedel za letošnji znesek, s katerim bo akademija razpolagala. Poleg tega njihova ustanova ne more kandidirati na nobenem razpisu, lahko se poteguje le za evropska sredstva. "Generalno gledano, ne cenimo lastne identitete, ne skrbimo zanjo," je dejal dekan.

Predsednica društva Glasbena matica Ljubljana Veronika Brvar je prepričana, da sta tako javni kot nevladni sektor na istem, saj sta odvisna drug od drugega: "Ko je podfinanciran javni sektor, se slabo piše tudi tistim, ki so na trgu." Država bi morala vedeti, kaj se dogaja, kaj je v javnem interesu na področju glasbe ter postaviti jasna merila, ki jih zdaj ni, še meni Brvarjeva.

P. G.
Prijavi napako
Komentarji
Janx
# 07.11.2018 ob 15:42
Zanimivo,eden redkih, ki je povedal kako je v resnici in zakaj se ali pa se ne vrti slovenska glasba in zakaj se podpira avtorje in na koncu koncev tudi sazas, čeprav je tako priročno tako osovražen je bil vb zadnjem času Jože Potrebuješ. Še prej pa Predin & co, in vsi so lepo dobili po kepi po domače povedano.
Na radijih se velika večina ne vrti ravno zaradi tega, ne zaradi kvalitete, ki je v Sloveniji dobra. To, da en kapitalist govori ,da v Sloveniji ne premoremo 100 dobrih rock komadov je žalitev. In zato se vrti kar pač oni želijo. In ta tip ima pod seboj večino radijev v Sloveniji. Dobil pa jih je s koncesijami. To je že en podatek kako politiko imamo glede glasbe pri nas.

Kapitalu je pač uspel odličen spin, da biznis nemoteno teče, obenem pa glasbenike izsiljuje: ali boš tiho ali pa te ne vrtimo, oz. te vrtimo če se dogovorimo. Glasbeni ceh je še premalo enoten, rahlja ga zavist, lenoba in tiščanje glave v pesek.

To, da en Karoli iz javnega radija podpira industrijo (in se gre komercialni radio) in seka proti svojim in posredno kvotam, ki bi slovenske glasbenike ščitile pred invazijo je že drug podatek kakšno kulturno politiko glede glasbe imamo. Slovenija je tako majhna in specifična, da je argument, da bo trg povedal svoje grozen, saj na trgu naše pojejo za malico. Tako je tudi pri knjigah in ostali umetnosti. Država mora podpirati svoje.
Na Nizozemskem izdatno podpirajo trance, na Norveškem metal in tako naprej. Pri nas pa ukinjajo še tiste oddaje, ki jih imamo obenem pa noč in dan noč Modrijanov.
Tako je to.
esspero
# 08.11.2018 ob 21:37
Beda je vsepovsod, beda.......V samostojni Sloveniji še ni bilo niti enega programa kako naprej. Kaj hočemo oz česa smo zmožni. Iščem nek presežek ,pa ga ni. Nikjer! Ne v filharmoniji ,ne CD ,ne Operi.......Vsak dela le toliko kot je potrebno da obdrži službo. Nič več kot to.!
Kazalo