Svetlana Makarovič ima eno najobsežnejših slovenskih bibliografij. Podpisana je pod več kot 300 knjižnimi naslovi, med katerimi je tudi črna knjiga s črno zvezdo, na kateri je z zlatimi črkami zapisano Šansoni. Drugačne te črke tudi ne bi mogle biti, saj je njihova avtorica pionirka in mojstrica slovenskega šansona.
V šanson je ujela besedo, glas in melodijo trenutka, ko se v srcu znoči, uspavanko bolečini, postanost udobja, svetle meče novega sveta, motiviko iz ljudskega pesništva in dixie sociologinje, baladnost in ostrino noža, kletje in razoroženost, krik in tolažbo, družbeni angažma in poljube, brezčutne zvezde ter zaton sonca. Pa tudi veliko morja, Mademoiselle Adelo, ki čaka na mornarja, razglašeni klavir in strgane ribiške mreže. Prav z zvokom valov se je nekaj časa prepletalo tudi njeno petje – pred študijem igre na akademiji (AGRFT) se je preživljala z igranjem klavirja in petjem v obmorskih dalmatinskih hotelih.
Njeni šansoni so odmevali v konec zime. Držali so ogledalo vsakemu izmed obiskovalcev večera Namesto rož v do zadnjega stola napolnjeni Gallusovi dvorani. Tam so se jubilejno, ob 80-letnici razgrajaške dame šansona, srečali trije tematski sklopi njenega šansonjerskega ustvarjanja: lirični, grenki in kabaret.
Povezovalka triurnega programa je bila avtorica sama, vmes je pripovedovala in nastope interpretov svojih šansonov uvajala z verzi. Spraševala je, koliko Srebrenic nas še čaka, pa tudi, kje bo rasel kruh, "sredi lakirnic in fabrik?", in kdaj bodo kletke odprte, "kdaj bo konec ograjam ljudi, živali, misli in pesmi". Opozarjala je na nevarnost, ki preti svetu ikeban, neobčutljivih ljudi. Prosila je mačice, "dajte mi mehke tačke semkaj na srce". Zahtevala "bratstvo, enakost, svobodo".
Koncert v režiji Nede R. Bric sta prežemali veličastnost in intimna zaupnost obenem, dogajanje na odru in na velikem platnu pa je bilo v nenehnem gibanju. Večina nastopajočih je bila na odru navzoča ves čas. Tudi ko niso nastopali, so – nekateri stoje, drugi sede – ostajali del predstave, opazovali, ploskali, plesali. Za njimi se je dvigalo platno z videom umetnice Pile Rusjan, na katerem so se sproti izrisovale ilustracije Nine Bric. Videoprojekcijo so sestavljale večinoma mladostne fotografije jubilantke in dajale vtis zamujene priložnosti slovenskega filma, njen obraz je deloval kot ustvarjen za veliko platno. Še danes je njena prezenca na odru in platnu izjemna. Še več, govoreč o sobotnem večeru – vsak kompliment njeni prezenci bi bil manj od tega, kar so gledalci lahko videli v Gallusovi dvorani.
Na jubilejnem koncertu so z interpretacijami šansonov obiskovalce v večerni mrak popeljali Iztok Mlakar, Janja Majzelj, Tomaž Mihelič, Višnja Fičor, Martina Feri, Miha Bezeljak, Ivan Rupnik, Aphra Tesla, Anja Novak, Andrej Rozman – Roza, Brane Završan, Nina Valič, Aljaž Jovanovič, Martina Maurič Lazar in Ivan Peternelj. Za glasbeno spremljavo pa so poskrbeli Joži Šalej na klavirju, Klemen Bračko na violini, Blaž Trček na saksofonu, Andrea Pandolfo na trobenti, Nino de Gleria na basu in Blaž Celarec na bobnih. Čisto na koncu so na oder stopili še gostje presenečenja, romska glasbena zasedba Romano glauso – romski glas s Pušče, z njimi pa je bil tudi Vlado Poredoš, pevec skupine Orlek.
Šansone, ki so preželi večer, je ustvarjala med letoma 1984 in 1999, izšli so pri Založbi Sanje, v štirih zgoščenkah in eni knjigi, tisti z zlatimi črkami. Tudi sobotni koncert je dobil ime po enem od teh štirih albumov.
Vabljeni k ogledu fotogalerije lirično-grenkega kabareta.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje