Koncert bo posvečen 15-letnici ustanove Foruma slovanskih kultur, ki povezuje slovanske kulture na področju umetnosti, kulture, izobraževanja, znanosti in kulturnega turizma.

Med stvaritve, ki so prestale preizkus časa, spadata v nocojšnji spored uvrščena skladateljska prispevka Marjana Kozine (1907–1966) in Jakova Gotovca (1895–1982). Slišali bomo lahko Kozinov simfonični scherzo Bela krajina in Gotovčevo Zaključno kolo z zborom iz opere Ero z onega sveta. Foto: Anže Vrabl
Med stvaritve, ki so prestale preizkus časa, spadata v nocojšnji spored uvrščena skladateljska prispevka Marjana Kozine (1907–1966) in Jakova Gotovca (1895–1982). Slišali bomo lahko Kozinov simfonični scherzo Bela krajina in Gotovčevo Zaključno kolo z zborom iz opere Ero z onega sveta. Foto: Anže Vrabl

Temu primerno bo koncertni spored predstavil glasbo slovanskih tradicij in njihov odmev v umetni glasbi. Ponudil bo sprehod skozi glasbeno zakladnico slovanskih narodov, ki jih forum s sedežem v Ljubljani povezuje, in sicer prek odlomkov iz opernih, simfoničnih in zborovskih del skladateljev, kot so Antonin Dvoržak, Bedrich Smetana, Marjan Kozina, Stevan Mokranjac, Jakov Gotovac in Aleksander Porfirjevič Borodin.

Nastopili bodo Simfonični orkester SNG Maribor, Zbor Radiotelevizije Srbije in Zbor Hrvaške radiotelevizije pod vodstvom Slavena Kulenovića iz Slovenije in Bojana Suđića iz Srbije. Solisti bodo rusko-ukrajinska sopranistka Alina Jarovaja ter tenorist Aljaž Farasin in violinist Nikola Pajanović iz Slovenije.

Zaključna točka koncerta sodi med večne uspešnice gala koncertov. Lirika in temperamentno stopnjevanje Polovskih plesov, zborovsko-baletnega divertissementa iz Kneza Igorja, opere Aleksandra Porfirjeviča Borodina (1833–1887), prinašata odmev očaranosti z Vzhodom in ponujata primer skladanja v maniri orientalizma. Foto: Wikipedia
Zaključna točka koncerta sodi med večne uspešnice gala koncertov. Lirika in temperamentno stopnjevanje Polovskih plesov, zborovsko-baletnega divertissementa iz Kneza Igorja, opere Aleksandra Porfirjeviča Borodina (1833–1887), prinašata odmev očaranosti z Vzhodom in ponujata primer skladanja v maniri orientalizma. Foto: Wikipedia

"Koncertni glasbeni prerez, ki se ozira k raznolikosti etničnega izročila, obenem pa je sestavljen iz opernih in simfoničnih odlomkov oziroma del, je seveda razpet v svojevrstni dvojnosti. V svoji podstati se sklicuje na prvinske oziroma tradicionalno-folklorne elemente, po drugi strani pa s kodom visoke skladateljske nadgradnje zrcali prav oddaljenost od tovrstnih korenin ter proces transformacije ljudskega in regionalnega v reprezentativno, narodno, državotvorno (in podobno)," so zapisali v ustanovi Imago Sloveniae - Podoba Slovenije.

Romantiko je navdihovalo ljudsko ustvarjanje
"Povezanost večine izbranih odlomkov z glasbeno romantiko in njenimi odmevi v 20. stoletju ni naključje. V romanticizmu, ki je tudi čas prebujanja številnih narodov in njihovih teženj po politični samostojnosti, je umetnike preplavilo čustvo, subjektivno doživljanje sveta, pa tudi zanimanje za zgodovinsko preteklost in starodavne (domnevne) sledi narodne samobitnosti. Univerzalno glasbeno govorico klasicizma je nadomestilo nacionalno diferencirano izražanje. Ustvarjalci so prisluhnili ljudski pesmi in plesnosti," so še zapisali organizatorji.

Koncert je hkrati del programa festivala Junij v Ljubljani. V primeru dežja bo v Slovenski filharmoniji.