Pesnik, pisatelj, esejist in romanopisec Jože Snoj je ustvaril večplastno podobo nemirnega 20. stoletja, izhajajoč iz razmerja med posameznikom, svetom in zgodovino. Estetska in etična vprašanja je povezal v neločljivo celoto, pri čemer se je z umetniško govorico upiral nasilju ideologij in teptanju človečnosti ter prikliceval izvorno skrivnost življenja, je pisalo v utemeljitvi Prešernovo nagrado za življenjsko delo, ki jo je prejel leta 2012.

Najprej novinar, pozneje tudi urednik
Jože Snoj je zgodnje otroštvo preživel v rodnem Mariboru. V času vojne se je družina leta 1941 najprej zatekla v Mokronog na Dolenjskem, leta 1943 pa v Ljubljano, kjer je leta 1960 diplomiral iz slavistike in primerjalne književnosti. Po študiju se je zaposlil kot novinar pri časopisu Delu, pozneje je zavzel mesto urednika na Državni založbi Slovenije (DZS). Nekaj časa je bil tudi član programskega sveta Radiotelevizije Slovenija.

Leta 2014 je ob njegovi 80-letnici pri založbi Miš izšla zbirka njegovih pesmi, naslovljena In cel boš, podoben otoku. V njej je zbranih 100 pesmi iz književnikovega obsežnega opusa 13 pesniških zbirk, objavljenih med letoma 1963 in 2008. Avtor je ob izidu zbirke dejal, da z njenim naslovom ponazarja, "da je človek otok oziroma celota, ki se mora v neskončnosti oceanov boriti za obstanek".

Z izostrenim etičnim čutom izrisana narava zla
V njegovem romanesknem ustvarjanju je človekova intima našla prepričljiv umetniški odraz v nemirnem 20. stoletju. Življenjska zgodba sodobnega človeka, ki se dogaja v družbenem ozadju, je v ospredju pisateljevih zgodnjih romanov. Tudi v romanih iz zadnjega obdobja Gospod Pepi ali zgodnje iskanje imena (2000), Gospa in policaj (2006) ter Ubijanje kače ali zapoznela sporočila o Gadu (2009) se posveča subjektovim spopadom s svetom, pri čemer z izostrenim etičnim čutom izrisuje naravo zla, hkrati pa obuja vero v stvariteljsko in etično moč besede.

Ob esejističnih tudi dela za otroke in mladino
Med Snojeva pomembnejša esejistična dela uvrščamo Simbolizem Josipa Murna, Handkejev paradoks, Med besedo in Bogom ter Ubijanje zemlje. Skozi leta pa je napisal tudi več del za otroke in mladino, med njimi Škorčka norčka, Lajno drajno, Stop za pesmico ter Pesmi za punčke in pobe.

Sorodna novica Jože Snoj: Re kapitulacije

Leta 2017 objavljen avtobiografski roman
Založba Litera je leta 2017 izdala njegov avtobiografski roman Re kapitulacije, v katerem je med drugim razmišljal o svojem življenju in življenju svojih družinskih članov. V njem je razgrnil tudi široko mrežo sodobnikov iz različnih življenjskih obdobij, tako iz študentskih let na primerjalni književnosti kot iz poznejših časov novinarskega in uredniškega okolja ter iz krogov Nove revije, pri kateri je bil dejaven v času osamosvajanja Slovenije. "Desetletja, vse do Grafenauerjevega vabila v krog Nove revije, sem ostajal trmast samohodec, ki mu pa nikoli še na misel ni padlo, da bi nehal pisati," je povedal sam.

Leta 2021 je pri založbi KUD Logos izšel še njegov zadnji roman z naslovom Nadaljevanje prihodnjič: poem z brstiči eseja in aromo romana. Jože Snoj je za svoje ustvarjanje prejel več nagrad, poleg obeh Prešernovih med drugim še Rožančevo, Jenkovo, Veronikino in dvakrat tudi Levstikovo nagrado.