Ančka Gošnik Godec je ilustrirala več kot 100 slikanic in otroških knjig, pa tudi revij za otroke in mladino. Foto: BoBo
Ančka Gošnik Godec je ilustrirala več kot 100 slikanic in otroških knjig, pa tudi revij za otroke in mladino. Foto: BoBo
Muca copatarica je najbolj znana in priljubljena med pravljicami, ki jih je napisala Ela Peroci in ki je z ilustracijami Ančke Gošnik Godec prvič izšla leta 1957. Foto: Mladinska knjiga

Ilustratorka, ki danes praznuje 90 let, je ilustrirala več kot 100 slikanic in otroških knjig, pa tudi revije Ciciban, Cicido in Pil.

Ančka Gošnik Godec se je rodila leta 1927 v Celju. Diplomirala je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je opravila tudi podiplomski študij grafike pri Božidarju Jakcu. Študijsko se je izpopolnjevala v Parizu.

Ustvarjalni tandem z možem Rupkom
Ilustriranja se je resneje lotila na akademiji. Kot je pred časom povedala v intervjuju za časnik Delo, je prve risbe delala za uganke, ki so bile objavljene v reviji Pionir. Prve knjižne objave njenih ilustracij so bile v 50. letih, to so bile taborniške knjige. Mož Rupko, ki je bil tako kot ona skavt, je napisal prvo knjigo o vozlih, ona pa jih je narisala. Prva velika slikanica, ki jo je naslikala, je bila knjiga Vile avtorja Charlesa Perraulta.

V svoji dolgi karieri ni ilustrirala samo slikanic, temveč je delala na veliko koncih - več kot 40 let je sodelovala z revijami Ciciban, Pionirski list, Kurirček, Pionir in Tabor. Risala je tudi križanke in uganke, pri tem je sodelovala z možem Rupkom, ki je bil avtor enigmatike in ugank zavozlank za otroke. Sodelovala je tudi s Televizijo Slovenija, kjer so delali animirane slikanice.

Kot je še povedala v omenjenem intervjuju, ji je všeč, kadar je slika bogata, slikovita, z veliko podrobnostmi, kot na primer pri Treh botrah lisičicah ali pri Zeliščih male čarovnice. Po drugi strani so ji všeč tudi preproste slike, kot je vinjetka pesmi Neže Maurer Kostanjev škratek.

Bogata kariera, polna priznanj
Pri založbi Mladinska knjiga so ji podelili tri Levstikove nagrade, leta 1997 je prejela nagrado za življenjsko delo Hinko Smrekar. V Beogradu so ji leta 1961 dodelili nagrado mlado pokolenje, v letih 1965, 1967, 1977 je bila prav tako v Beogradu nagrajena z zlatim peresom, leta 1965 je prejela nagrado knjižnega sejma v Beogradu in nagrado na razstavi najlepših knjig v Leipzigu. Leta 1975 in 1980 so ji v Ljubljani dodelili plaketo zlata slikanica, v letu 2000 pa je bila uvrščena na častno listo IBBY.