Po besedah Pavla Učakarja dajo ilustracije zgodbam "barvo", kar pri bralcu vzbuja dodatne asociacije, v založbi pa želijo s tem knjigi približati tudi mladim. Damijan Stepančič je s takšnimi likovnimi asociacijami obogatil delo Hlapec Jernej in njegova pravica. Ivan Cankar je povest leta 1907 sprva zapisal v obliki agitacijske brošure, namenjene pridobivanju delavskih glasov na takratnih deželnozborskih volitvah, danes pa velja zgodba za eno najbolj znanih novel Cankarjevega opusa.
Zgodbo o hlapcu Jerneju, ki verjame, da mu po 40 letih dela pri starem Sitarju pripada njegova domačija, a jo ta po smrti zapusti najstarejšemu sinu, zato se odloči Jernej poiskati pravico, po Stepančičevih besedah zaznamuje resnost, zato se je tudi ilustracije lotil na tak način. Hkrati se je Stepančič, ki je za svoje delo prejel več nagrad, med njimi Levstikovo nagrado, plaketo Hinka Smrekarja in nagrado Kristine Brenkove, s svojimi ilustracijami trudil besedilo postaviti v kontekst aktualnih dogodkov.
Ko prašiči dobijo oblast v svoje roke
Veliki literarni vizionar 20. stoletja George Orwell je v Živalski farmi leta 1943 človeške lastnosti posodil živalim in pokazal, kaj se zgodi, ko prašiči dobijo oblast v svoje roke. Revolucija na kmetiji se začne pod vodstvom prašičev, najbolj inteligentnih med živalmi, ki poskrbijo za to, da živali izženejo svojega izkoriščevalskega človeškega lastnika. Graščinska farma se tako preimenuje v Živalsko farmo in začne delovati po principu animalizma, bratstva med vsemi živalmi.
Z nagrado Hinka Smrekarja nagrajenega Petra Škerla je pri ustvarjanju ilustracij navdihnil vsak sistem, ki se v nekem trenutku sprevrže v absurd. Obenem je po njegovem mnenju veliko prostora za interpretacijo pustil tudi Orwell sam, saj zgodbo pripoveduje iz ozadja.
Pavle Učakar v novi izdaji Živalske farme izpostavlja vizualno analogijo z britanskim načinom pisanja, ilustrirano podobo zgodbe o hlapcu Jerneju pa je opisal kot "divjaško v pozitivnem smislu".
V založbi želijo zgodbi, ki tudi v današnjih družbenih razmerah ohranjata sporočilnost, z ilustracijami približati mladim bralcem in tako spodbuditi njihovo zanimanje za pomembni knjigi slovenske oziroma svetovne literature.

Bologna po Bologni posvečena Svetlani Makarovič
Po predstavitvi novih del je v knjigarni Konzorcij Svetlana Makarovič odprla tudi razstavo Bologna po Bologni. Tradicionalno razstavo, ki tudi letos ponuja najboljše z bolonjskega knjižnega sejma, so namreč posvetili prav vsestranski umetnici. Na ogled je 475 tujih knjig, obiskovalce pa razstava seznanja z novostmi s področja mladinske književnosti in branja ter z najnovejšimi smernicami na področju knjižne ustvarjalnosti za mlade.

Na sejmu otroških knjig v Bologni se je letos predstavilo okrog 1.200 založb iz 75 držav, Slovenijo pa so zastopale založbe Mladinska knjiga, Morfem, Sanje in Pivec ter Javna agencija za knjigo RS, ki je predstavila izbor najboljših mladinskih knjig vseh slovenskih založb.