Nekateri kritiki so Vonnegutu pripisovali izum novega sloga pisanja (zanj so bili značilni dolgi, zapleteni stavki, polni klicajev in ležečega tiska), drugi pa so ga obtoževali inkoherentnosti ter recikliranja vedno istih likov in tem. Foto:
Nekateri kritiki so Vonnegutu pripisovali izum novega sloga pisanja (zanj so bili značilni dolgi, zapleteni stavki, polni klicajev in ležečega tiska), drugi pa so ga obtoževali inkoherentnosti ter recikliranja vedno istih likov in tem. Foto:

Če bi, bog ne daj, kdaj umrl, upam, da boste rekli: "Kurt je zdaj v nebesih". To je moja najljubša šala.

Kurt Vonnegut, man Without a Country (2005)
Kurt Vonnegut
'Zgodovina je samo seznam presenečenj ... Pripravi nas lahko le na to, da bomo spet presenečeni.'

14 Vonnegutovih še nikoli objavljenih kratkih zgodb bodo postumno objavili kot e-knjige, poroča New York Times. Prva med njimi, Hello Red, bo objavljena 25. avgusta, druga (The Petrified Ants) 29. septembra in preostale 20. oktobra, ko bo cela zbirka, Look At Birdie, izšla tudi v tradicionalnem formatu. Knjiga je nastala s primerjanjem različnih osnutkov in različic zgodb, ki so bile del pokojnikove zapuščine; založnik skupni imenovalec zbirke opisuje kot "svareč, a upanja poln" ton. Nekaj njegovih nikoli prej znanih zgodb je izšlo tudi lani v zbirki Armageddon in Retrospect.

Pisatelj je aprila 2007 v 85. letu starosti umrl v New Yorku. V literarno zgodovino se je Vonnegut zapisal predvsem z romani Klavnica pet (Slaughterhouse-Five), Mačja zibka (Cat's Cradle), Zajtrk prvakov (Breakfast of Champions) in Zaporniški tič (Jailbird), pisal pa je tudi drame, eseje in kratko prozo. Predvsem v šestdesetih in sedemdesetih je bil idol ameriške protivojno razpoložene študentske generacije.

Usodno bombardiranje Dresdna
Ozračje absurda in katastrofičnosti, ki preveva Vonnegutov opus, je pisatelj črpal iz lastnih izkušenj. Pri devetnajstih letih je postal nemški vojni ujetnik in preživel je bombardiranje Dresdna. Iz njegovih vtisov o vojni se je rodil roman Klavnica pet, ki je ob izidu leta 1969 sprožil vrsto primerjav druge svetovne s takrat aktualno vietnamsko vojno, nekatere knjižnice in knjigarne pa so jo zaradi spolno eksplicitne vsebine in grobega jezika črtale iz svoje ponudbe. Knjiga je kljub temu danes obvezno domače branje večine ameriških univerzitetnih študentov.

Vzporednice med Bushevo Ameriko in fašizmom
Vonnegut je bil aktiven tudi na stara leta: leto pred smrtjo je izdal odmevno zbirko esejev A Man Without a Country (Mož brez dežele), v kateri se je brez usmiljenja lotil ameriške vladajoče elite. O predsedniku Bushu in njegovih svetovalcih je Vonnegut mirno trdil, da so “prirojeno defektna človeška bitja brez vsake vesti”. ZDA naj bi bile po zaslugi svojih voditeljev v svetu tako osovražene in strah vzbujajoče, kot je bila nekoč nacistična Nemčija.

Če bi, bog ne daj, kdaj umrl, upam, da boste rekli: "Kurt je zdaj v nebesih". To je moja najljubša šala.

Kurt Vonnegut, man Without a Country (2005)