Lev pred španskim parlamentom v Madridu je aprila, ob štiristoletnici Cervantesove smrti, dobil
Lev pred španskim parlamentom v Madridu je aprila, ob štiristoletnici Cervantesove smrti, dobil "priložnostna" očala. Foto: Reuters
Jurge Luis Borges
Pred letom 1961 je bil Borges zunaj meja domovine skoraj neznan, pozneje pa je k njegovi mednarodni slavi pripomogel tudi 'latinskoameriški bum', nenaden kreativni razcvet južnoameriške literature, ki jo je naenkrat začel brati ves svet. Foto: AP

Čeprav je Cervantesovo leto v mednarodnem merilu deležno veliko manj pozornosti kot Shakespearjevo leto, vemo, da letos mineva tudi 400 let od smrti sina skromnega podeželskega zdravnika, ki je odrasel v največjega pisca v španskem jeziku vseh časov. Avtor Veleumnega plemiča don Kihota iz Manče, prvega novoveškega romana, ki je v dveh delih izšel v letih 1605 in 1615, je pravzaprav umrl celo na isti dan kot sloviti bard, 23. aprila 1616.

Junija se je svet spomnil tudi tridesete obletnice smrti argentinskega pisatelja Jorgeja Luisa Borgesa, postmodernista, ki je predvsem s svojo eruditsko kratko prozo in esejistiko vplival na cele generacije literatov. Na svoj tipičen način - z zgodbo Pierre Menard, avtor Kihota - se je tudi Borges poklonil Cervantesu, enemu izmed svojih vzornikov.

Katedri tako v letu obeh jubilejev organizirata 4. Mednarodni znanstveni simpozij z naslovom Med Cervantesom in Borgesom, perspektive in izzivi, ki danes in jutri, 3. in 4. novembra, poteka v prostorih Filozofske fakultete in Narodne galerije v Ljubljani. Že naslov simpozija nakazuje vodilno misel: da so dela obeh avtorjev nesmrtna in da še vedno navdihujejo in razsvetljujejo številne pisatelje in strokovnjake.

V okviru simpozija bo več kot 35 mednarodnih jezikoslovnih, literarnovednih in didaktičnih strokovnjakov iz 13 držav podalo svoja razmišljanja o bogati književni in jezikovni dediščini dveh osrednjih imen španske in hispanoameriške književnosti ter o novih izzivih v sodobnem hispanističnem znanstvenem in kulturnem prostoru.

Danes popoldne bo med drugim Mirjana Sekulić z Univerze v Kragujevcu predavala o izgubljenem romanu Sin Don Kihota srbskega pisatelja Miloša Crnjanskega, Nicola Tallarini z univerze v Gradcu pa bo Borgesa predstavila kot bralca italijanskih literatov.

V petek sledijo številne razprave, tudi o vljudnosti v Cervantesovi in Borgesovi književnosti (Sagrario del Rio Zamudio, Univerza v Vidmu) ter o "jeziku Argentincev od Borgesa do Bordeloisa" (Ewa Stala, Univerza v Krakovu), pa tudi o simulakru v prozi J. L. Borgesa (Maša Kmet, Slovenija) ter o prenovi jezika, ki sta jo izpeljala še dva velikana literature v španščini, Rubén Darío in Luis de Góngora (Laura Repovš).