Organizatorji pričakujejo, da si bo knjižne novosti v petih dneh ogledalo od 250.000 do 300.000 obiskovalcev. Največji knjižni sejem na svetu se sicer uradno začenja jutri, slavnostno pa so ga odprli že danes s podelitvijo nemške književne nagrade, ki jo je letos prejela na Madžarskem rojena in od leta 1990 v Berlinu živeča avtorica Terezia Mora za roman "Das Ungeheuer" (Pošast). Pisateljica v njem pripoveduje tragično zgodbo zakoncev. Potem ko žena stori samomor, se možu zruši svet. Žirija je delo označila kot "globoko ganljiv roman, ki dobro odraža čas, v katerem živimo".

Bogat spremljevalni program sejma
Vsako leto se v Frankfurtu zbere več kot 600 literarnih agentov z vsega sveta, ki se potem pogajajo o izdaji novih knjig, prevodih, pravicah avtorjev in o drugih, z izdajo knjig, povezanimi temami. Sejma se bo letos udeležilo tudi okoli 1.500 pisateljev. Organizatorji vsako leto pripravijo tudi bogat spremljevalni program, letos bodo tako izvedli 3.600 dogodkov, od branja knjig, njihovega podpisovanja do raznih okroglih miz in podelitev nagrad.

Kje je knjižna industrija danes?
"Knjižna industrija je živahna," je pred začetkom sejma dejal direktor sejma Jürgen Boos. "Veliko novih idej je v prodaji in trženju, prav tako tudi v produkciji knjig, prihajajo mladi avtorji z novimi temami in formati, kar vse kaže, da je knjižni posel živ in mu gre dober," je na tiskovni konferenci pred letošnjim sejmom dejal Boos.

"Ni več ločnice med novim in starim, med tiskanimi in elektronskimi knjigami, med analognim in digitalnim," pravi Boos. Po njegovem prepričanju obstaja le ločnica med tistimi, ki so strastni glede vsebine in ki želijo zagotoviti, da bi ta vsebina prišla do bralcev, in tistimi, ki jim pravzaprav ni mar, kaj prodajajo. "Vsak si želi gotovo knjižno uspešnico, vsi iščejo naslednjega Harryja Potterja ali naslednjih 50 odtenkov sive ali naslednjega Dana Browna," je bil slikovit Boos.

"V preteklih devetih letih smo, z izjemo dveh zadnjih let, ko smo imeli 0,8-odstoten in 1,4-odstoten padec prodaje, zaznali nenehno rast," je za Deutche Welle dejal Alexander Skipis, vodja nemške zveze založnikov in prodajalcev knjig. "Z drugimi besedami, potreba po knjigah in želja ljudi po branju sta veliki."

Brazilija - dežela številnih glasov
Častna gostja letošnjega sejma je Brazilija, ki se predstavlja pod sloganom Brazilija - dežela številnih glasov. O okviru gostovanja bodo brazilski gostje pripravili bogat kulturni program, od umetniških razstav do glasbenih koncertov in performansov. Na sejmu se bo predstavilo okoli 90 brazilskih avtorjev, poleg tega bodo na sejmu predstavili 260 novih izdaj, od tega bo 117 naslovov s področja beletristike.

Coelho ostal doma
V Frankfurtu pa ne bo najbolj znanega brazilskega avtorja Paula Coelha. Razlog za to je izbor sodelujočih brazilskih avtorjev. "Od 70 povabljenih avtorjev jih sam poznam le 20, za preostalih 50 pa še nisem slišal. Tako gre verjetno za prijatelje prijateljev, za nepotizem," je Coelho dejal v intervjuju za časopis Welt am Sonntag.

Med glavnimi temami tudi samozaložništvo
V ospredju letošnjega sejma so predvsem strukturne spremembe v knjižni industriji, ena izmed glavnih tem pa bo samozaložništvo. Knjigotrška panoga je sicer še do pred nekaj leti vihala nos nad tistimi, ki so knjige izdajali v samozaložbi in so pogosto tudi sami krili vse stroške. Vendar pa je ta model vplival tudi na klasično založništvo. Kot že nekaj let bo tudi letos veliko pozornosti namenjene digitalizaciji in e-knjigam, v ospredju pa bosta še knjižno oblikovanje in zagonska podjetja v knjižni panogi.

Slovenska knjižna produkcija se predstavi ...
Slovensko predstavitev v Frankfurtu organizira Javna agencija za knjigo RS (JAK). Na slovenski stojnici bo predstavljena najnovejša produkcija po izboru založnikov, in sicer leposlovna ter humanistična dela slovenskih avtorjev za odrasle, otroke in mladino, ki so izšla v letu 2012 ali 2013. Vsak založnik lahko predstavi največ 12 naslovov. Na sejmu se predstavljajo tudi avtorji, nagrajeni s kresnikom in Veronikino nagrado v obdobju 2009-2013: Jože Snoj, Andrej Medved, Barbara Korun, Primož Čučnik, Karlo Hmeljak, Goran Vojnović, Tadej Golob, Drago Jančar in Andrej Skubic.

Pozornost bo namenjena tudi avtorjem, ki so zaradi različnih dosežkov v zadnjem obdobju postavljeni v fokus. To so Maja Haderlap, Nataša Kramberger, Maruša Krese, Miha Mazzini, Boris Pahor in Slavoj Žižek.