Jonathan Franzen se je v okviru serije Veliki ameriški romanopisci znašel na naslovnici revije Time in tako     postal prvi še živeči pisatelj v zadnjem desetletju po Stephenu Kingu, ki ga je doletela ta čast. Ob njegovi fotografiji je zapisano: 'Ni najbogatejši ali najslavnejši. Njegovi liki ne razvozlavajo skrivnosti, nimajo magičnih sil ali živijo v prihodnosti. A v njegovem novem romanu nam Franzen pokaže, kako živimo danes.' V reviji so objavili tudi portret pisatelja, ki ga je napisal Lev Grossman. Franzen se je z naslovnico pridružil elitnemu seznamu, na katerem so še Gunter Grass, Tom Wolfe, George Orwell in John Updike. Foto: Time
Jonathan Franzen se je v okviru serije Veliki ameriški romanopisci znašel na naslovnici revije Time in tako postal prvi še živeči pisatelj v zadnjem desetletju po Stephenu Kingu, ki ga je doletela ta čast. Ob njegovi fotografiji je zapisano: 'Ni najbogatejši ali najslavnejši. Njegovi liki ne razvozlavajo skrivnosti, nimajo magičnih sil ali živijo v prihodnosti. A v njegovem novem romanu nam Franzen pokaže, kako živimo danes.' V reviji so objavili tudi portret pisatelja, ki ga je napisal Lev Grossman. Franzen se je z naslovnico pridružil elitnemu seznamu, na katerem so še Gunter Grass, Tom Wolfe, George Orwell in John Updike. Foto: Time

Franzen ni najbogatejši ali najslavnejši ameriški romanopisec, a lahko bi rekli - jaz bi rekel -, da je najambicioznejši in eden najboljših.

Lev Grossman v reviji Time

Franzen je napisal svoj najbolj doživet roman doslej - roman, ki se izkaže tako za očarljivo biografijo disfunkcionalne družine kot za nepozaben portret našega časa.

Michiko Kakutani, The New York Times

51-letni Franzen velja za enega najbolj priznanih ameriških romanopiscev s preloma iz 20. v 21. stoletje, za pravega literarnega genija našega časa. Če so kritiki pred kratkim še obupavali nad ameriškim romanom in koncem dobe Updika, Rotha in Bellowa, imajo zdaj žarek upanja - pisatelji, kakršen je Franzen, bodo v najboljša leta šele prišli.

Franznu je že tretji roman Popravki (njegov prvi roman je The Twenty-Seventh City iz leta 1988, drugi pa Strong Motion iz leta 1992) zagotovil zvesto "armado" oboževalcev, a se je nato umaknil v esejistiko in novinarstvo in napisal knjigo spominov (v slovenščini je letos, ravno v času Franznovega obiska v Ljubljani, izšla knjiga Območje nelagodja - osebna zgodovina).

Zdaj pa končno prihaja naslednik Popravkov, Freedom (v slovenščini Svoboda). Po pisanju kritikov, ki so roman že prebrali, gre za"izjemno delo, ki je še korak naprej od velikanske nadarjenosti, ki ga je Franzen pokazal v Popravkih" - tako kot pri prejšnjem romanu je na začetku branje težavno, nato pa bralca potegne vase. Na koncu s stopnjujočim se zadovoljstvom ugotovimo, da je to čisto "druga liga" od Franznovih sodobnikov, pišejo.

Freedom je zgodba o razpadajoči ameriški družini Patty in Walterja Berglunda v predmestju St. Paula. Walter je pravnik, ki dela za multinacionalko, njegova soproga Patty, nezadovoljna predmestna mati, pa skrbi za njuna dva otroka Jessico in Joeyja. Na prvi pogled je to srečno gospodinjstvo, a njihovi čustveni temelji so krhki ...

"Franzen si zasluži primerjave z največjimi"
Freedom ima isti zapeljivi pripovedniški impulz, ki je naredil Franznovo prejšnjo družinsko dramo tako privlačno, piše Jonathan Jones v Guardianu. Tudi ta knjiga je intimna in globoko realistična zgodba o družinskem življenju in bližnjih razmerjih s trikotnikom likov, ki se primerjajo z liki v Tolstojevi mojstrovini Vojna in mir.

Prav Vojna in mir je edina "visokokulturna" točka v romanu, katerega prebivalci v glavnem govorijo in razmišljajo v okvirih popularne kulture - eden izmed likov celo prihaja iz Hibbinga v Minnesoti, rojstnega kraja Boba Dylana, česar se on in njegovi prijatelji se te povezave dobro zavedajo.

Na neki drugi točki se mati in sin prepirata o kakovosti humoristične nanizanke Družina za umret. Ko se zgodba prevesi v zadnje "bedno" desetletje - gre le za roman našega časa -, komunikacijska tehnologija vztrajno napreduje, starejši liki so čisto zastareli, ker še vedno pišejo elektronsko pošto namesto SMS-ov, komični zapleti pa izvirajo iz bloganja.

A namigi na velikega ruskega klasika niso šala: to je občudovanja vredno in mučno delo. Takšni so bili tudi Popravki, a v novi knjigi je zaslediti moralno veličino in nepopustljivost, ki se še veliko bolj vžge v domišljijo. Kot pišejo pri Guardianu, si je Franzen s Popravki zaslužil omembo v družbi Philipa Rotha, z novo knjigo pa bi si zaslužil primerjave s Hercogom Saula Bellowa ali čem podobno veličastnim - preprosto, napisal je novo moderno klasiko.

"Freedom je roman leta in stoletja," svoje pisanje končuje Jonathan Jones.

Franzen ni najbogatejši ali najslavnejši ameriški romanopisec, a lahko bi rekli - jaz bi rekel -, da je najambicioznejši in eden najboljših.

Lev Grossman v reviji Time

Franzen je napisal svoj najbolj doživet roman doslej - roman, ki se izkaže tako za očarljivo biografijo disfunkcionalne družine kot za nepozaben portret našega časa.

Michiko Kakutani, The New York Times