Filmska Kalavara Temyna, element represije v rožnatem kostimčku, je bila seveda vedno odlična Imelda Staunton. Foto:
Filmska Kalavara Temyna, element represije v rožnatem kostimčku, je bila seveda vedno odlična Imelda Staunton. Foto:
"Morda najboljši fiktivni zlikovec po Hannibalu Lecterju," je bil s hvalo radodaren Stephen King.
Čeprav je Potterjeve sage uradno konec in se Rowlingova ukvarja z leposlovjem za odrasle, pa se od mladih čarovnikov vseeno ne more čisto odtrgati: kar naprej jih obiskuje v obliki novih esejev in zgodb na spletni strani Pottermore. Foto: EPA

Zoprna, napihnjeni žabi podobna Kalvara Temyna (v izvirniku: Dolores Umbridge) je lik, ki ga je navdihnila resnična oseba, je v eseju, ki ga je objavila na spletni strani Pottermore, razkrila Rowlingova. Pisateljica sicer ne izda, kdo je ta oseba, pove pa, da je bila "ženska, ki je od prvega hipa naprej izrazito ni marala", pred dolgim časom njena "učiteljica ... določenega predmeta ali spretnosti".

Sovraštvo na prvi pogled
"Ženska, o kateri govorim, se je na mojo antipatijo odzvala z obrestmi. Zakaj sva se tako v hipu, srdito in (vsaj na moji strani) neracionalno zasovražili, iskreno ne vem," piše Rowlingova, ki se še danes spominja "njene naklonjenosti srčkanim dodatkom, na primer majhni plastični sponki v obliki pentlje v zbledeli limonasti barvi", ki bi bila - vsaj po pisateljičinem mnenju - "primernejša za triletno punčko".

Ogromna krota s saharinastim glasom
Temyno Potterjevi bralci najprej srečajo v romanu Harry Potter in Feniksov red (2003), v katerega kot Prva Velika Inkvizitorka vkoraka z ministrstva za čaranje. Pozneje se pridruži učiteljskemu zboru Bradavičarke, in sicer kot nova profesorica obrambe pred mračnimi silami. Zelo očitno so ji všeč puhasta, rožnata oblačila in čipke, govori pa s "sladkim, dekliškim glasom". No, Harry veliko črno žametno pentljo, ki krasi njeno pričesko, primerja z "veliko muho, posajeno na vrh še večje krote". Ko v razredu na glas spregovori o Mrlakensteinu, ga Temyna s čarobnim pisalom, ki poleg papirja boleče zaznamuje tudi njegovo kožo, prisili pisati "Ne bom lagal".

Poklon kralja groze
Še celo sam mojster groze Stephen King je v recenziji romana za Entertainment Weekly zapisal, da je "nežno smehljajoča se Kalavara Temyna s svojim punčkastim glasom, krotastim obrazom in grabljivimi, čokatimi prstki morda najboljši fiktivni zlikovec po Hannibalu Lecterju".

"Več kot enkrat v življenju sem opazila, da gre okus za nepopisno kičasto pogosto z roko v roki z izrazito ozkosrčnim pogledom na svet," Rowlingova piše v svojem eseju, kjer se spominja tudi časov, ko si je pisarno delila z žensko, ki "je imela rada slike puhastih muckov", obenem pa je bila tudi "neverjetno predsodkov polna, zakrknjena zagovornica smrtne kazni".

Nič boljša od Mrlakensteina
"Ljubezen do vsega saharinastega se pogosto pojavi tam, kjer ni prave toplote ali širokosrčnosti," piše Britanka, za katero je bila fiktivna profesorica "eden izmed likov, do katerih je čutila najčistejši odpor". Še več, "njena želja po nadziranju, kaznovanju in zadajanju bolečine, vse v imenu zakona in reda, je enako grozna kot Mrlakensteinovo nezakrito podpiranje zla".

Rowlingova razkriva še, da je Temyna v bistvu "polkrvnica" - otrok, ki ima enega starša iz sveta čarovnikov in drugega iz vrst navadnih smrtnikov; na tak status nekatere ugledne čarovniške družine gledajo zviška. To je še posebej pomembno, opozarja, ker "se Temyna v knjigah rada baha s svojim čistokrvnim rodovnikom".

Reden dotok novih drobtinic
Rowlingova je v čast noči čarovnic na Pottermore, ki deluje že od leta 2011, dodala še več vsebin: podučite se lahko denimo o zgodovini zapora za čarovnike Azkaban, pa o krilatih konjih thestralih. Na strani je v preteklosti denimo Ginny Weasley "v živo" poročala s svetovnega prvenstva v quidditchu 2014, našli pa boste tudi drobce informacij o Harryjevem odraslem življenju.