Dante, kakršnega je 'pričarala' moderna tehnologija: videti je precej bolj človeški. Foto:
Dante, kakršnega je 'pričarala' moderna tehnologija: videti je precej bolj človeški. Foto:
Dante Alighieri
Ko skušamo rekonstruirati Dantejevo obličje, se opiramo na slike Boticellija in Giota ter na zapise pesnikovega prijatelja, Bocaccia. Mogoče je, da vseeno nimamo popolne predstave.
Fiziognomija je včasih učila, da kljukast nos pomeni grabežljivo naravo.

Renesančni slikarski mojstri so največjega italijanskega pesnika upodabljali podobno: avtor Božanske komedije je imel, kot je iz portretov mogoče sklepati, izrazito orlovski nos, poudarjeno spodnjo ustnico in precej mrk izraz na obrazu. Toda moderna znanost ima glede take upodobitve pripombe: že res, da je bil nos velik, morda celo malce kriv, pesnikov obraz kot celota pa vendarle ni bil tako zelo podoben karikaturi. Skupina antropologov in zgodovinarjev je na univerzi v Pisi naredila novo maketo Dantejevega obraza; opirali so na mere njegove lobanje, ki so jo izmerili leta 1921, celo vrsto zgodovinskih pričanj in seveda računalniško animacijo.

Gube so zemljevid življenja
"Danteju je na obrazu pisalo, da je veliko doživel in videl precej sveta," je končni učinek komentiral vodja projekta Francesco Mallegni. "Zdaj je videti manj robat in bolj zamišljen, morda celo zaskrbljen - z eno besedo, človeški. Vemo, da je bil človek, ki je rekel bobu bob."

Dosedanji portret je odseval duševnost, ne resničnosti
In Dante je imel v resnici kar nekaj razlogov za skrb: živel je v politično in družbeno zelo nemirnem 14. stoletju. Zaznamovali so ga politični pregoni, neuslišana ljubezen in nato tudi smrt ljubljene Beatrice ter pretanjene spletke srednjeveške politike v Firencah. Ker je nasprotoval rastoči politični moči papeža Bonifacija VIII., je bil leta 1302 iz Firenc izgnan. Tiste najresnejše upodobitve Danteja verjetno kažejo, kakšen naj bil glede na vse povedano, in ne, kakšen je zares bil. Celo na odlitkih obraza, ki so nastali neposredno po smrti, je namrgoden, čeprav so se morale mišice po smrti seveda sprostiti.

Groba niso znova odpirali
Dante je leta 1321 umrl v Ravenni, kjer je bil tudi pokopan. V 17. stoletju so tamkajšnji duhovniki njegove ostanke izkopali in jih več stoletij skrivali na različnih krajih. Mallegnijeva skupina raziskovalcev ni dobila dovoljenja za ponoven odkop kosti. Nova rekonstrukcija se ujema z odkritjem iz leta 2003. Takrat so v neki palači v Firencah našli freske z Dantejevo podobo, na katerih je imel dosti temnejšo polt in manj ukrivljen nos, kot so ga slikali do zdaj.