Knjiga, v kateri pisatelj navaja konkretna dejstva in umore ter razkriva, da vodilna mesta v tej organizaciji vse bolj prevzemajo ženske, je do zdaj izšla v 43 državah, tudi v slovenskem prevodu. Foto: EPA
Knjiga, v kateri pisatelj navaja konkretna dejstva in umore ter razkriva, da vodilna mesta v tej organizaciji vse bolj prevzemajo ženske, je do zdaj izšla v 43 državah, tudi v slovenskem prevodu. Foto: EPA
Brezkompromisno razkrivanje delovanja italijanske mafije, zaradi katerega si je Roberto Saviano na glavo nakopal grožnje s smrtjo, podpira šesterica Nobelovih nagrajencev - Grass, Fo, Gorbačov, Pamuk, Levi-Montalcinijeva, Tutu. Foto: Kolosej
Roberto Saviano in Salman Rushdie sta s svojim delom razburila organizacije, ki so jima zaradi zapisanih besed stregle po življenju, kar je ob njun bok pripeljalo varnostnike. Foto: EPA

Neapeljski novinar Simone Di Meo namreč zaradi domnevnega plagiatorstva toži pisca svetovne uspešnice, ki do potankosti razkriva zločine Camorre, ene izmed združb italijanskega organiziranega kriminala, ki deluje na ulicah Neaplja in v Kampanji. Di Meo, sicer svobodni novinar, poroča o organiziranem kriminalu na širšem območju Neaplja za tamkajšnje medije, Saviana pa obtožuje, da je prepisal več njegovih člankov o Camorri in ob tem ni navedel vira.

Di Meo od uspešnega pisatelja, ki se je zaradi groženj Camorre odselil iz Italije oziroma je v stalnem spremstvu telesnih stražarjev, zahteva odškodnino pol milijona evrov.

Sodelovanje obeh novinarjev
Italijanski novinar je povedal, da se je pred objavo romana večkrat srečal s Savianom in mu razkril takšne ali drugačne podrobnosti o Camorri ter svoje izkušnje ob pisanju člankov o tej mafijski združbi. Ob izidu knjige, pravi Di Meo, je bil skrajno presenečen, saj je v Savianovi knjigi našel objavljene mnoge informacije, ki mu jih je prav sam posredoval, vendar brez kakršne koli navedbe vira.

Saviano oziroma njegov založnik Mondadori obtožbe zanika; pri pisanju je, kot pravi Saviano, uporabljal zgolj javne informacije, kamor sodi tudi pisanje medijev, uporabljanje teh pa je povsem zakonito. Mondadori je priznal samo to, da pri objavi dela Di Meove reportaže ime novinarja pomotoma ni bilo navedeno.

Leposlovno-raziskovalni hibrid

Savianovo delo je pravzaprav križanec med leposlovjem in raziskovalnim novinarstvom, napisan v prvoosebni pripovedi, opisuje pa resnične dogodke, ki bralca vsekakor ne pustijo hladnega in pričajo o tem, kako nizko se lahko spusti človek, ki ga premami pohlep. Pisatelj, ki je končal študij filozofije, se ni natančno zavedal, v kaj se spušča, čeprav je že pred objavo romana kot novinar sledil Camorri in že tedaj doživel številne grožnje.

Slovo od Italije
Saviano je zadnji dve leti, odkar je knjiga postala odmevnejša, preživel v policijskem varstvu in ob neprestanem spremstvu najetih varnostnikov. Njegovo življenje se je po objavi romana obrnilo na glavo, med drugim ga je zapustila tudi njegova zaročenka, sam pa se je bil primoran večkrat preseliti. Konec lanskega leta je povedal, da si želi le mirnega družinskega življenja, zaradi česar je za nekaj časa zapustil Italijo.

Priznanja filmu
Oktobra je Saviano za Gomoro prejel nagrado Frankfurtskega knjižnega sejma za najboljšo predelavo literarnega dela v scenarij. Vsebino knjige je na veliko platno prenesel italijanski režiser Matteo Garrone, film pa je v Cannesu prejel veliko nagrado. Na 21. podelitvi nagrad Evropske filmske akademije (EFA) si je film prislužil priznanja za najboljši film, najboljšega režiserja, najboljšega igralca (Toni Servillo), najboljši scenarij (Maurizio Braucci, Ugo Chiti, Gianni de Gregorio, Matteo Garrone, Massimo Gaudioso in Roberto Saviano) in nagrado Carla di Palme za najboljšo fotografijo (Marco Onorato).

L. Š.