Zgodovina kranjske knjižnice sega v leto 1863, ko je bila v mestu ustanovljena Narodna čitalnica. Foto: EPA
Zgodovina kranjske knjižnice sega v leto 1863, ko je bila v mestu ustanovljena Narodna čitalnica. Foto: EPA
Knjižnica Kranj
Kranjski mestni svet je sklep o preselitvi vseh oddelkov knjižnice v Globus sprejel leta 2006. Foto: www.kr.sik.si

Po pričakovanjih župana Damijana Perneta bodo tako v prenovljene prostore nekdanjega Globusa lahko stopili do občinskega praznika 3. decembra. Direktor Osrednje knjižnice Kranj Viljem Leban je potrdil, da vse poteka po načrtih. Trenutno obratuje knjižnica na štirih najetih lokacijah, od koder bodo morali preseliti 170 ton gradiva. "Če bi vse gradivo položili na polico, bi ta segala od Kranja do Šenčurja," je ponazoril Leban.
Kranjčani naj bi si torej še letos knjige sposodili iz prenovljenih prostorov starega Globusa, ki ga skupaj urejajo gradbena podjetja Primorje, Gradbinec GIP in IC Dom. Po besedah Boštjana Okorna iz Primorja obsega celoten objekt 13.000 bruto oziroma 11.000 neto kvadratnih metrov površin. Knjižnici je od tega namenjenih 5.300 kvadratnih metrov.
Dve nadstropji za knjižno gradivo
Prostori knjižnice bodo predvsem v prvem in drugem nadstropju objekta, v steklenem aneksu, kjer je prej stala vstopna zapornica za parkirišče, pa bosta ločena vhoda v knjižnico. V prvem nadstropju bo mogoče najti mladinski program, glasbeno in filmsko sobo ter večnamensko dvorano, ki jo bo mogoče zapreti z zložljivo steno. V pritličju in tretjem nadstropju, ki ima povsem svoj dostop, bo komercialni del stavbe z lokali. V četrtem nadstropju je predvidena tehnična etaža, po besedah Okorna pa je dovolj prostor tudi še za kakšen lokal.
Direktor IC Doma Ivo Marjek je pojasnil, da z mestno občino še usklajujejo podrobnosti glede manjših odstopanj od dogovorjenih površin, vendar to ne bi smelo zavleči samih del. Zdaj končujejo strope, v naslednjem tednu začnejo v pritličju polagati kamnite obloge, drugod pa parket, na koncu pridejo na vrsto še požarne in steklene stene, je še dodal.

Ohranitev Ravnikarjevih kortenskih plošč
Nova knjižnica bo ohranila del pročelja in nekatere notranje detajle Globusa s prvo kortensko fasado v Sloveniji arhitekta Eda Ravnikarja. Očiščene kortenske plošče so vrnili na fasado, v obdobju enega leta pa naj dobile nekdanjo temno rjasto patino, ki ščiti plošče pred nadaljnjim propadanjem.