Milan Deklevaje po Prešernovi nagradi osvojil še kresnika. Foto: RTV SLO
Milan Deklevaje po Prešernovi nagradi osvojil še kresnika. Foto: RTV SLO
Naslovnica romana Zmagoslavje podgan
Za osrednjim junakom se skriva pisatelj Slavko Grum. Foto: Emka
Prvič so kresnika podelili pred natanko 15 leti. Foto: Delo
Alojz Rebula
Lani je kres na Rožniku prižgal Alojz Rebula. Foto: RTV SLO

Zmagoslavje podgan je njegov tretji roman. Njegov osrednji junak je Slavko Grom, za katerim se skriva konraverzni literat Slavko Grum. Dekleva se je v svojih prejšnjih romanih že poigraval z literariziranjem slavnih slovenskih osebnosti, tokrat pa nas popelje v apokalipštični čas prve polovice 20. stoletja, kjer še vedno odzvanjajo katastrofalne posledice 1. svetovne vojne. Nenavadni glavni junak se giba med Ljubljano, Dunajem in Zagorjem in je ves čas razpet med realnim svetom in svojimi halucinacijami, ki so posledice njegovega uživanja morfija.

V utemeljitvi nagrade je žirija zapisa, da gre za "pripoved o neuresničljivosti ljubezenskega hrepenenja, o stiski pisateljevanja in o samotnem tujstvu posamičnega smrtnika v prostoru in času srednjeevropskega 20. stoletja."

Po Prešernovi nagradi še kresnik
Vsestranski ustvarjalec pisatelj, pesnik, esejist, prevajalec, novinar Milan Dekleva je tudi letošnji Prešernov nagrajenec. Piše tako za odrasle kot mladino, ki se ji kot urednik otroškega in mladinskega programa RTV Slovenija posveča tudi poklicno. Med njegova najpomembnejša dela za otroke sodijo Pesmi za lačne sanjavce ter dva izredno uspešna muzikala Totalka odštekan dan in Bučka na Brodwayu, za oba je koregrafijo prispevala Mojca Horvat. Prve pesmi za odrasle z naslovom Mushi mushi je objavil že v 70. letih prejšnjega stoletja, ko je zbirka nastala pod vplivom japonske pesniške oblike haiku, opus pesniških del pa je kasneje dopolnil še z Dopisovanji, Nagovarjanji, Šepavimi soneti in Kvantaškimi stihi. Za svoje ustvarjanje je Dekleva med drugim prejel tudi Jenkovo in Rožančevo nagrado, ki sta mu v njegovi zbirki priznanj najljubši.

Trenutno mu je ljubša proza
O "razpetosti" med prozo in poezijo je Dekleva razmišljal tudi v spletni klepetalnici MMC-ja RTV Slovenija, kjer je o izbiranju favorita odgovoril z verzom kolega in pesnika Gojka Djoga. "Zidovi, zidovi, ali gdje su vrata / zavite mi molim vas,/ brzo advokata! Upam, da ni treba prevajati. Odgovor bi bil, ker nimam advokata: trenutno je prva proza, a že razmišljam o nežnih, drobcenih verzih ...," je razjasnil dilemo.

Kako so ga izbirali?
Žirija, v kateri so sedeli Matevž Kos, ki ji tudi predseduje, Vanesa Matajc, Jaroslav Skrušny, Matej Bogataj in Lucija Stepančič, je pod drobnogled vzeli 62 romanov, ki so izšli leta 2005. Ob zmagovalcu so bili nominirani še Marko Hudnik z delom Jelovškove ženske, Vladimir Kavčič z delom Prihodnost, ki je ni bilo, Vinko Möderndorfer z romanom Ljubezni Sinjebradca in Marko Sosič z romanom Tito, amor mijo. Žirija se je po tradiciji osamila v klavzuri, kjer je sprejela odločitev, kateri od petih finalistov naj v družbi kresnic priže kres na Rožniku. Nagrajenec je domov odšel s plaketo in čekom za pet tisoč evrov.

Ljubezen in polpretekla zgodovina
V Zmagoslavju podgan Milan Dekleva opisuje zgodbo posameznika v času menjave dveh zgodovinskih podob. Marko Hudnik v Jelovškovih ženskah razmišlja o dopisovanju. Prihodnost, ki je ni bilo Vladimirja Kavčiča se ukvarja s polpreteklo zgodovino po drugi svetovni vojni, ko je bilo življenje zaznamovano s krutostjo, a kljub vsemu je obstajalo tudi upanje. Na čas po drugi svetovni vojni je zanimal tudi Marka Sosiča, ki v romanu Tito, amor mijo obravnava vprašanja o ideoloških norostih iz tržaškega vsakdanjika. Ljubezen Sinjebradca Vinka Möderndorferja pa je zgodba o iskanju in izbiranju pravega ob nepravem času.

Kultura je napolnila Cankarjev vrh
Na Rožniku je slavnostni kresni večer popestril tudi bogat kulturni program. Pred podelitvijo so finaliste in obiskovalce nagovorili številni dramski igralci, rock skupina Subhash in zasedba Langa.

Nagrado kresnik so prvič podelili pred natanko 15 leti, 23. junija 1991, doslej pa je bilo zanj nominiranih 70 avtorjev, med katerimi je bilo sedem žensk. Dobili so ga Feri Lainšček, Miloš Mikeln, Andrej Hieng, Tone Perčič, Berta Bojetu, Vlado Žabot, Zoran Hočevar, dvakrat Drago Jančar, Andrej Skubic, Katarina Marinčič, Rudi Šeligo, dvakrat Lojze Kovačič in lani Lojze Rebula.