Že tradicionalno predvečeri na samostojnih branjih predstavijo goste in napovedo, kakšen utrip prinaša v naslednjih dneh mednarodni literarni festival. Na branjih bo mogoče prisluhniti pisanju Alberta Manguela, Mircea Cărtărescuja, Draga Jančarja, Gorazda Kocijančiča, Angelike Reitzer, Alaina Lancea, Jean-Michela Espiralliera, Ivana Dobnika, Stanke Hrastelj, Aleša Debeljaka, Aleksandre Peršoljo, Ognjena Spahića, Vesne Lemaić, Stojana Ržka, Patricije Sosič in Francesce Tomado.
Letos se kot novost predvečerom pridružuje tudi Trst, kjer je bil večer posvečen dobitnikom pisateljske štipendije Srednjeevropske pobude. Na njem so se ob petletnici štipendije predstavili trije njeni dobitniki Goce Smilevski, Dragan Radovančević in Maja Hrgović. Pisateljsko štipendijo pa letos prejme Ognjen Spahić iz Črne Gore, čigar nastajajoči projekt po oceni komisije obeta veliko. Letos je v Študentski založbi izšel Spahičev prvenec Hansenovi otroci.
O žanru literarnih nastopov
Do konca tedna, torej do 11. septembra, se bo festivalski program razprostrl po 30 prizoriščih po Sloveniji in Italiji (prvič tudi v Dutovljah in Braniku), dogodke pa bo povezoval slogan Beri me v živo. Festival gostuje 44 avtorjev iz 23 držav in se po besedah programskega vodje Gašperja Trohe loteva žanra literarnih nastopov.
Je performativnost vpisana že v samo literaturo, se branja v živo razlikujejo od tihega branja, lahko literarni nastop v nastopajočem in publiki doseže transformacijo? To je le nekaj vprašanj, na katere bodo odgovore iskali na okrogli mizi Srednjeevropske pobude, ki bo 8. septembra v Lipici, in katere se bo med drugim udeležil Alberto Manguel, avtor Zgodovine branja in Knjižnice ponoči, ki velja za enega največjih strokovnjakov na tem področju.
Festival prinaša tudi kopico novosti. V strokovnem programu je to Tržnica slovenske literature, namenjena tujim založnikom, agentom in prevajalcem, ki jim želijo omogočiti spoznavanje slovenske literature ter srečanja z avtorji in založniki v živo. Letos je v središču knjižni trg Francije z izmenjavo avtorjev med pariškim festivalom poezije Le Marche de la Poesie in Vilenico ter z nekaterimi gosti v sklopu tržnice.
Prebiranje turške literature
Zbirka Antologije Vilenice bo obogatena z izborom turške literature 20. in 21. stoletja, ki sta jo izbrala in uredila Alena Čatović in Fehim Nametak, na samem festivalu pa bodo turško književnost zastopali Mehmet Yasin, Nazli Eray in Nedim Gürsel.
Zbornik, s katerim vsakokrat pospremijo Vilenico, po besedah urednice Tanje Petrič letos vključuje 27 avtorjev in avtoric, pri njegovi pripravi pa je sodelovalo okrog 30 prevajalcev.
Verjetno ni obiskovalca Vilenice, ki ne bi prebral več del letošnjega slovenskega pisatelja v fokusu, Draga Jančarja. Aktualni dobitnik kresnika in eden najbolj prevajanih slovenskih piscev nasploh, čigar roman Galjot je v prevodu s pomočjo festivala Vilenica izšel v zbirki Slovenian Literature Series ameriške založbe Dalkey Archive Press, bo nastopil na več festivalskih dogodkih.
Živo branje: literatura, znanost in humanistika
Izrazito interdisciplinarno je zastavljen mednarodni kolokvij Živo branje: literatura, znanost in humanistika, ki bo, kot pravi sovodja Jernej Habjan, posvečen presečiščem med umetnostjo, eksaktnimi znanostmi in humanistiko ter bo načel tematiko družbene in kulturne kontekstualizacije literature.
Kot vsako leto bo tudi tokrat osrednji dogodek v jami Vilenica, kjer bodo 10. septembra festivalsko nagrado izročili romunskemu pesniku, pisatelju, esejistu in kritiku Mirceu Cărtărescuju.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje