Predsednik Danilo Türk je na Brdu pri Kranju nagovoril udeležence 43. mednarodnega srečanja pisateljev in zastavil vprašanje, ali je jezikovna integracija priseljencev pogoj ali ovira za multikulturalizem. Vprašanje se mu zdi zanimivo, saj predstavlja
Predsednik Danilo Türk je na Brdu pri Kranju nagovoril udeležence 43. mednarodnega srečanja pisateljev in zastavil vprašanje, ali je jezikovna integracija priseljencev pogoj ali ovira za multikulturalizem. Vprašanje se mu zdi zanimivo, saj predstavlja "permanentni problem na vseh točkah, kjer se danes stikajo kulture". Foto: EPA
43. mednarodno srečanje pisateljev

Predsednik republike Danilo Türk je na Brdu pri Kranju sprejel udeležence srečanja pisateljev na Bledu. Literarni gostje iz 33 centrov PEN so na njem v zadnjih dneh predstavili poezijo Istre in spregovorili o knjižni raznolikosti in prihodnosti pisanja, svobodi izražanja ter podobi tujca v književnosti kot poti do miru.
Knjiga povezuje svet
Predsednik Türk je v nagovoru pisateljev izpostavil vprašanje, ali je jezikovna integracija priseljencev pogoj ali ovira multikulturnosti. To vprašanje se mu zdi v današnjem času ključno, osebno meni, da je jezikovna integracija pogoj za multikulturnost. Vsakoletna srečanja na Bledu so po mnenju Türka velik dogodek za Slovenijo, letos še posebej ob koncu leta, ko je bila Ljubljana svetovna prestolnica knjige. Knjiga je način povezovanja sveta, knjig pa ni brez pisateljev, je dodal predsednik in izrazil obžalovanje, da se ni mogel udeležiti razprav na srečanju, zlasti na temo povezovanja različnih kultur "v času intenzivnih migracij in odmika nekaterih držav in voditeljev od koncepta multikulturalizma".
Tudi predsednik slovenskega centra PEN Marjan Strojan je spregovoril o vprašanju multikulturalizma, na katerega po njegovih besedah obstaja "cela paleta odgovorov iz različnih oči", vendar pisatelji namesto specifičnih odgovorov raje podajajo opozorila na družbene težave. Povedal je tudi, da ga je izjava nemške kanclerke Merklove o mrtvem multikulturalizmu prizadela, saj "vsaj polovica knjig na letošnjem srečanju navzočih pisateljev govori drugače". Z njim se je strinjal tudi predsednik mednarodnega PEN-a John Ralston Saul, ki multikulturalizem dojema tudi kot svobodo izražanja. Ob tem je opozoril na zgodbo o babilonskem stolpu, po kateri ljudje različnih jezikov ne morejo delovati skupaj, mednarodni PEN s 144 centri po mnenju Ralston Saula dokazuje ravno nasprotno.
Pismi turški in sirski vladi
Gostje 43. mednarodnega srečanja pisateljev so si ogledali tudi cerkev Sv. Janeza in planšarski muzej v Bohinju, kjer jih je sprejel tamkajšnji župan Franc Kramar. Na uvodni okrogli mizi srečanja, ki se bo sklenilo drevi, so udeleženci izrazili skrbi glede vpliva globalizacije in elektronskih medijev na njihovo delo, a so večinoma ostali optimistični. Bolj jih skrbi vprašanje cenzure, ki so se ga lotili na okrogli mizi na temo svobode izražanja.
Na dopoldanskem zboru mirovnega odbora PEN-a na Bledu so člani pisali mehiškemu predsedniku glede tamkajšnjega dogajanja s pisatelji, japonskim prijateljem so poslali pismo solidarnosti, mednarodno agencijo za jedrsko energijo na Dunaju pa so pozvali k striktnejši zakonodaji in večji transparentnosti. Na turške oblasti so naslovili pismo z zahtevo po dialogu in izpustitvi tam zaprtih pisateljev in novinarjev, podobno pismo so poslali tudi sirski vladi in pozdravili individualne pobude palestinskih in izraelskih članic PEN-a, ki so na Bledu prvič pripravile skupno besedilo o miru na Bližnjem vzhodu.

43. mednarodno srečanje pisateljev