Miroslav Košuta in njegova sveža pesniška zbirka Božaj veter. Foto: Mladinska knjiga
Miroslav Košuta in njegova sveža pesniška zbirka Božaj veter. Foto: Mladinska knjiga

Pri založbi Mladinska knjiga se jubileju Miroslava Košute poklanjajo z izdajo pesniške zbirke, ki vključuje 39 ljubezenskih in prijateljskih pesmi. Avtor s to svežo zbirko bralca na sproščen način popelje v svet, ki je poln hrepenenj in mladostnih sanjarjenj, so zapisali pri založbi ob knjigi, ki je izšla v zbirki Sončnica.

O nastanku pesniške zbirke Božaj veter je Košuta dejal tudi, da so pesmi vezane še na gledališko obdobje, ko ni imel časa, da bi jih zbrusil. In dodal: "Pred dobrim letom so stopile predme prašne in očitajoče, urednica Irena Matko Lukan pa me je spodbudila, naj jih dopolnim."

Božaj veter, ki te boža, dahni vanj svoje veselje, noro upanje in želje, da v ta čas, ki nas ogroža, jih čez širni svet razveje in za lepši jutri seje.

Miroslav Košuta: Božaj veter

Zagon spletnih Pravljic za odrom
Miroslav Košuta je velik del svojega ustvarjanja posvetil tudi mlajšim bralcem in tako se bodo njegovemu ustvarjanju za mlajše občinstvo poklonili tudi v Slovenskem stalnem gledališču (SSG) v Trstu. Tako si bo mogoče danes ob 17. uri na kanalu Youtube ali Facebookovem profilu gledališča ogledati poetično predstavo za otroke Medved z miško na rami, ki je nastala po njegovih verzih. V predstavi nastopata Vanja Korenč in Tadej Pišek, nastala pa je v sodelovanju s Slovenskim kulturnim društvom Tabor, ki prav tako deluje v Trstu.

Prizor iz predstave Medved z miško na rami, ki je nastala po verzih Miroslava Košute. Foto: SSG Trst
Prizor iz predstave Medved z miško na rami, ki je nastala po verzih Miroslava Košute. Foto: SSG Trst

Pravljica ob rojstnem dnevu književnika in nekdanjega direktorja tržaškega gledališča bo obenem tudi uvod v nov spletni projekt gledališča z naslovom Pravljice za odrom, so sporočili iz SSG-ja.

Leta 1936 v Križu pri Trstu rojeni Miroslav Košuta je maturiral na tržaški gimnaziji, leta 1962 pa je diplomiral na ljubljanski filozofski fakulteti iz primerjalne književnosti in literarne teorije. Sprva je deloval kot novinar na takratni RTV Ljubljana, nato je bil dramaturg v SSG-ju v Trstu, urednik pri Založništvu tržaškega tiska, od leta 1978 pa vse do upokojitve je bil ravnatelj in umetniški vodja tržaškega gledališča. Deloval pa je tudi kot urednik tržaške revije Dan.

Na literarno pot se je podal z objavljanjem kratkih zgodb v Primorskem dnevniku, prve pesmi je objavil v srednješolskem glasilu Literarne vaje. Izdal je več pesniških zbirk, prvo, Morje brez obale, leta 1963. Za otroke in mladino piše pesmi, radijske in gledališke igre, podpisuje pa se tudi pod gledališke songe, epigrame in drame, kritike, eseje in radijske komentarje ter prevode leposlovja iz italijanščine in španščine.

Sorodna novica Miroslav Košuta: Upam, da ne bo nikakršnih zamer – kar je pisano, sem zapisal z ljubeznijo

Uporno kljubovanje in potreba po obrambi jezika
Avtorjeva lirika izvira iz obmorskega in kraškega sveta, je impresionistična, mediteransko razgibana, intimistično erotična in trpko razmišljujoča o slovenstvu v zbirkah Morje brez obale in Pričevanje (1976). Smrt in nostalgijo je tematiziral v zbirkah Odseljeni čas (1990) in Pomol v severno morje (2001). Pred petimi leti je ob književnikovi 80-letnici izšla njegova avtobiografska pripoved Mornar na kozi, s katero se je vrnil v čas zgodnjega otroštva in mladosti, spomine na ljubljansko obdobje pa je strnil v lani objavljeni knjigi Na zmajevih krilih.

Miroslav Košuta je za svoje ustvarjalno delo prejel več nagrad, med njimi vstajenje, zlatnik poezije, Levstikovo nagrado za življenjsko delo, red za zasluge za prispevek h gledališkemu življenju na Tržaškem in ustvarjalni opus. Prejel je tako nagrado Prešernovega sklada in Prešernovo nagrado, v utemeljitvi katere so zapisali, da je njegova jezikovna zavest "dozorela v povezavi z biografskimi elementi, saj je pesnik v zgodnjem otroštvu doživel utišanje materinščine. Prepoved je zahtevala zatajitev slovenščine, kar je v njem sprožilo uporno kljubovanje in oblikovalo potrebo po obrambi jezika."