Na predstavitvi programa gostovanja je ministrica dejala, da je mednarodni sejem v Bologni sicer samostojen dogodek, ki je tudi organizacijsko zahteven, a je povezan z lanskim častnim gostovanjem Slovenije na Frankfurtskem knjižnem sejmu. Po njenih besedah bo na neki način tudi njegovo nadaljevanje, saj se bodo dogodki, ki so jih pripravili, nanašali tudi na spodbujanje bralne pismenosti in promocijo branja. Kot je še dodala, so namreč tudi na ministrstvu za kulturo zaskrbljeni zaradi rezultatov mednarodnih raziskav s področja bralne pismenosti.
Častno gostovanje v Bologni bo "velika stvar"
Povezavo z bolonjskim sejmom so na frankfurtskem začeli z ilustracijo, ki jo bo Slovenija v Italijo ponesla na veliko razstavo v osrednji sejemski hali. Z Italijo tesno sodelujejo tudi pri nazivu evropska prestolnica kulture (EPK), ki ga bosta v prihodnjem letu skupaj nosili Nova Gorica in Gorica. To bo še dodatno utrdilo sodelovanje med državama, je prepričana ministrica za kulturo. Vse skupaj je rezultat sistematičnih in dolgoletnih prizadevanj ministrstva po predstavljanju slovenske književnosti in kulture v tujini, je še dodala Asta Vrečko in izrazila prepričanje, da bo predstavitev v Bologni uspešna.
Slovensko gostovanje v Bologni bo "velika stvar", je po videopovezavi ocenila tudi direktorica sejma Elena Pasoli in dodala, da so seveda tudi pričakovanja velika.
Enaki cilji gostovanj na sejmih v Frankfurtu in Bologni
Povezavo med slovenskima častnima gostovanjema v Frankfurtu in Bologni je poudarila tudi direktorica Javne agencije za knjigo RS (JAK) Katja Stergar. Pristopa sta sicer različna, saj gre tudi za različna sejma – bolonjski sejem je namenjen izključno strokovni javnosti, dogodki zunaj sejemskega prizorišča pa italijanskemu občinstvu. Vendar so cilji enaki – med njimi je naštela promocijo aktualne produkcije otroške in mladinske književnosti ter spodbujanje prevodov knjig v tuje jezike. Kot je še dodala Katja Stergar, bi jih lahko bilo po njeni oceni v italijanskem jeziku več.
Direktorica JAK-a je v programu poudarila omenjeno veliko ilustratorsko razstavo, na kateri bodo vključeni tako brezčasni avtorji kot avtorji srednje generacije in mladi avtorji. V sodelovanju s Centrom ilustracije je šestčlanska strokovna skupina izbrala 59 ilustratorjev in ilustratork. Strokovna skupina je pri izboru med drugim upoštevala likovni izraz, izvirnost, nagrajevanost in udeležbo na razstavah. Z izborom so želeli prikazati vso stilsko raznolikost in bogastvo slovenske ilustracije. Vključili so dela, ki so izšla ali bila ponatisnjena v zadnjih petih letih.
V paviljonu v obliki dvonadstropnega baldahina, ki sta ga zasnovali arhitektki Sara Badovinac in Sara Škarica, bo zastopanih 44 ilustratorskih imen, od tega jih bo 12 še posebej izpostavljenih. Še 15 ilustratorjev pa so izbrali za spremljajoči katalog, ki zastavlja vprašanje In kaj sledi potem?.
Na vseh dogodkih v Bologni bodo tudi slovenska imena
Na vseh sejemskih dogodkih bodo slovenski avtorji, založniki in ilustratorji, na nacionalni stojnici bodo predstavljali tudi slovenski film ter popotnico in pisateljico Almo Karlin. Predstavljen bo tudi vse bolj priljubljen strip. Nekaj avtorjev bo gostovalo tudi zunaj sejma, Slovenija pa bo osrednja tema revije Anderson za otroke. Eden od dogodkov se bo nanašal še na slovenske ilustratorje, ki so bili v preteklosti del mednarodne ilustratorske razstave na sejmu, za katero so letos izbrali Ano Maraž.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje