Med uporabniki Biblosa jih 35 odstotkov elektronske knjige bere prek ipadov ter androidnih in drugih mobilnih naprav. Večina uporabnikov pa za zdaj še testira sistem predvsem na namiznih računalnikih, ki pa na prebiranje e-knjig niso najbolj prilagojeni.

Poudarek na domačem leposlovju
Nabor gradiva v elektronski obliki je trenutno še precej omejen. Obsega nekaj več kot 100 naslovov, iz dneva v dan pa se število knjig, dostopnih v elektronski obliki, povečuje. Snovalci sistema predvidevajo, da bo s polnim javnim delovanjem sistema ta že vseboval najmanj 1.000 različnih naslovov e-gradiv. "Vidimo, da se založniki v Sloveniji počasi ogrevajo za pristop k sistemu. Elektronska knjiga v Sloveniji tako postaja realnost," je izpostavil tehnični direktor pri Študentski založbi Marko Hercog. V elektronski obliki je trenutno dostopno predvsem leposlovje v slovenščini. V prihodnje se bo Biblos odprl tudi za gradivo v tujih jezikih, čeprav bo njegov osnovni cilj še naprej knjiga v slovenskem jeziku.

"Nismo dosegli niti še polovice testnega obdobja, pa je odziv uporabnikov že presegel naša pričakovanja. Sistem je dosegel velik odmev, ki je segel tudi prek meja Slovenije," je na novinarski konferenci v Kranju povedal Hercog, ki računa, da bo 1. julija sistem Biblos vstopil v redno delovanje, v testnem obdobju pa so v pripravi rešitve, da bo portal čim bolj prilagojen potrebam uporabnikov.

Elektronska knjiga kot promocija branja
"Našemu bralcu elektronska knjiga pomeni stik s tehnološkim napredkom in realnostjo. Hkrati pa uporaba bralnikov in tablic pomeni veliko prednost za slabovidne, ki si lahko na elektronski napravi hitro povečajo velikost črk izbrane elektronske knjige ali zamenjajo ozadje," je povedal Matjaž Eržen, direktor Knjižnice Ivana Tavčarja Škofja Loka, ki se je prav tako kot druge gorenjske splošne knjižnice vključila v testiranje portala Biblos.

Direktorica Knjižnice Antona Tomaža Linharta Radovljica Božena Kolman Finžgar razume elektronsko knjigo predvsem kot promocijo branja. Prepričana je, da bodo elektronske knjige pospešile tudi branje klasičnega gradiva, ter upa, da bo ministrstvo za kulturo, ki sofinancira knjižnice, zagotovilo tudi del sredstev za nakup elektronskih knjig, saj bo to sicer za manjše splošne knjižnice precejšen zalogaj.