



Vaša ocena: 



Ocena 5,0 od 26 glasov
Ocenite to novico!
Ameriški pisatelj in scenarist George R. R. Martin, ki je zaslovel s knjigami iz serije Pesem ledu in ognja (bil pa je tudi urednik grozljive TV-nanizanke Zona somraka), se je ustavil v Sloveniji.
Martin, ki ga je revija Time uvrstila med 100 najvplivnejših oseb na svetu, je na pogovoru v Ljubljani povedal, da je po njegovem mnenju pri pisanju vedno ključna zgodba, okoliščine, v katero je umeščena, pa so le "pohištvo".
Martin za vsebino, reklama za naslovnico
V slovenskem prevodu so do zdaj izšle štiri knjige sage Pesem ledu in ognja: Igra prestolov, Spopad kraljev, Vihra mečev in Vranja gostija. Vse dozdajšnje knjige razen dela Spopad kraljev, ki ga je poslovenil Branko Gradišnik, je prevedel Boštjan Gorenc - Pižama. Ples z zmaji, peto nadaljevanje v seriji Pesem ledu in ognja, naj bi v slovenščini predvidoma izšel v drugi polovici prihodnjega leta, Martin pa v romanu obljublja "precej čudnih reči".
Dela Georgea R. R. Martina veljajo za fantazijska, sam pa pravi, da se mu zdi, da je marsikdaj ta oznaka odvisna od naslovnice. Če je manj simbolična, po knjigi posežejo tudi bralci, ki sicer ne berejo fantazijskih romanov, je povedal Martin. Vendar naslovnice raje prepušča ljudem, ki se ukvarjajo s trženjem, sam pa se raje osredotoča na vsebino knjig, pri kateri je "edina pomembna stvar srce, ki je v stalnem boju s samim seboj".
Zgodovinska zrna resnice v romanih
Pri pisanju veliko časa vloži v raziskovanje zgodovinskega obdobja, v katerega postavi zgodbo. Pojedine s 77 jedmi so bile na primer v srednjem veku nekaj povsem običajnega, pa tudi piškurjeva pita je bila resnična jed, s katero naj bi se kralj Henrik I. celo zastrupil, je zgodovinska zrna resnice v svojih romanih pojasnil Martin in dodal, da si kljub navajanju zgodovinskih podrobnosti ne želi le slepo slediti dejstvom, temveč s pomočjo domišljije zgodbe narediti sveže ter zanimive za bralce.
Preden je George R. R. Martin zaslovel kot pisatelj, je leta 1986 je v Hollywoodu postal urednik TV-zgodb iz serije Zona somraka, leto pozneje pa še svetovalec in pozneje producent televizijske serije Lepotica in zver. Po umiku iz Hollywooda se je posvetil pisanju serije Pesem ledu in ognja, ki je letos zaživela tudi kot nadaljevanka na HBO-ju. Za scenarije pravi, da pri njih nima prav veliko besede, "še veta ne". Sam pa meni, da film ne more predstaviti vse domišljijske groze, ki jo ponujajo romani.
Podpis, in oba sta res mojstra žanra. Sicer je pa še precej dobre fantazije, ki ni tako znana, pa je vseeno blizu omenjenima ...
Mislim da so primerjave v slogu kdo je boljši ali večji, neumestne in nepoštene tako do prvega kot drugega.
Sami deli se razlikujeta že v sami osnovi in jima je skupno le to, da se dogajta v nekakšnem srednjem veku.
Oba dokazujeta svojo superiornost na popolnoma različen način. Medtem ko so Martinova dela zelo realistična kar se tiče samega življenja, je Tolkien veliko bolj "pravljičen" če se lahko tako izrazim. V obeh priemrih gre za Epsko fantazijo, vendar nam jo vsak predstavi na drug svojevrsten način. Kdor je mnenja, da se je Martin v Pesmi ledu in Ognja bolj poglobil v zgodbe,kot tolkien naj si prebere Tolkienov Silmalirion, kjer se resnično vidi domišljija in mojstrstvo Tolkiena.
Seveda, kdor je navdušenec bolj pravlično in mitološko naravnanega Gospodarja, bo zagovarjal Tolkienova dela, komur pa je všeč, MArtinova neposrednost in realnost, bo seveda fovariziral Pesem ledu in Ognja.
Knjigi sta različni in ju res ni možno primerjati. Le vsak bralec ima, hvalabogu, svoj okus. Meni sta obe deli nekaj neverjetnega in fantastičnega...