Na Stritarjevi ulici vas čaka okoli 30 stojnic slovenskih založb. Foto: BoBo
Na Stritarjevi ulici vas čaka okoli 30 stojnic slovenskih založb. Foto: BoBo
Sklep literarnega dogajanja po Sloveniji bo v večini mest na svetovni dan knjige, 23. aprila. Foto: BoBo
Od leta 2001 podeljuje Unesco tudi naziv svetovna prestolnica knjige. Ta naziv podeli vsako leto enemu od mest, ki kandidirajo; prejme ga mesto z najboljšim programom. Letos je to poljsko mesto Vroclav, leta 2010 je bila Ljubljana.V Sloveniji smo svetovni dan knjige razširili v 5-dnevni festival Slovenski dnevi knjige. Foto: BoBo
Slovenski dnevi knjige
V zadnjih 12 mesecih pred anketiranjem (v letu 2013) je prebralo vsaj eno knjigo 67 % prebivalcev Slovenije; ta odstotek je bil v Evropi največji na Švedskem (90 %), najmanjši na Portugalskem (40 %); povprečje za celotno EU pa je bilo 68 %. Foto: BoBo
Dnevi, ko so v središču knjige

Svetina se je uvodoma zahvalil Jankoviću, da se je udeležil prireditve, kar po njegovih besedah kaže na to, da "očitno ni prezaposlen tako kot drugi politiki".

Mačehovski odnos človeštva do knjige
Poudaril je, da se knjigi nikoli ni prav dobro godilo. Pri tem je spomnil na nekaj za knjigo tragičnih zgodovinskih dogodkov, kot so sežig knjig v Aleksandrijski knjižnici, ki ga je leta 642 naročil kalif Omar, požig protestantskih knjig v začetku 17. stoletja, in leta 1992, ko je zgorela sarajevska knjižnica, v kateri sta bila uničena dva milijona knjig in dokumentov.

Svetina se je dotaknil tudi aktualnih tem. Spomnil je, da bo ta teden ponovna dražba Mladinske knjige. Želi si, da bi "Mladinska knjiga ostala naša, saj tuj kupec ne bo imel posluha ne za Čebelico ne za enciklopedijo".

Opozoril je še na vlogo pisateljev, ki, kot je poudaril, "niso nikoli brezposelni, saj so v službi pri sebi, res pa je, da ne pišejo za predal, pač pa z željo, da bi bila njihova dela natisnjena in bi prišla med ljudi". Nagovor je sklenil z mislijo Toneta Pavčka: "Če ne bomo brali, nas bo pobralo!"

Ciril Zlobec in Jelka Reichman, častna meščana
Janković je povedal, da se bodo tednu knjig poklonili s podelitvijo častnega naziva meščana dvema umetnikoma - pesniku Cirilu Zlobcu in ilustratorki Jelki Reichman, nagradili pa bodo tudi direktorico Mestne knjižnice Ljubljana Jelko Gazvoda.

Dodal je, da se na občini trenutno posvečajo kulturnim objektom, kot sta Cukrarna in Rog, v načrtih pa je tudi pomoč KUD France Prešeren.

Otvoritvena slovesnost je bila na Mestnem trgu v neposredni bližini Stritarjeve ulice, kjer stoji okoli 30 stojnic slovenskih založb. Umetniški program je s kratko recitacijo uvedel Andrej Rozman - Roza.

Slovenske dneve knjige so v Mariboru s slavnostnim odprtjem zagnali že v petek, drugi kraji se jim pridružujejo danes. Tudi letos dneve zaznamuje geslo Ko te napiše knjiga. V ospredju literarnega dogajanja sta William Shakespeare in Miguel de Cervantes, saj se svet letos 23. aprila spominja 400. obletnice njune smrti. Gosta festivala sta Milan Jesih in katalonski pisatelj Vicenc Pages Jorda.

Na mariborskem Grajskem trgu bo od danes do sobote knjižni sejem, ki ga bo spremljal pester program na odprtem odru in v mestnem središču. Na svetovni dan knjige, 23. aprila, pripravljajo tradicionalni maraton mariborskih literatov.

V Ljubljani se bodo 21. slovenski dnevi knjige do petka "prevetreni podali v podzemlje ter v program vključili nevidne člane družbe". Literaturo bodo širili po številnih zavodih, v raznovrstno dogajanje bo vpeta vrsta slovenskih in tujih gostov.


V Pritličju bodo predavanja, glavno dogajanje pa bo na recikliranem odru na Mestnem trgu. Na svetovni dan knjige se bodo z branjem poklonili preminulemu sociologu in literatu Alešu Debeljaku.

Številne s knjigami povezane dogodke ter pogovore in branja slovenskih in tujih avtorjev pripravljajo še v Celju, Kopru, Novem mestu, Zgornji Kungoti, Lenartu, Slovenskih Konjicah, Ormožu in na Ptuju.

Organizatorji so opozorili, da je zadnji hip gostovanje v Ljubljani in Novem mestu odpovedal Svetislav Basara. Namesto njega na dneve prihaja literarni teoretik Igor Perišić.

Zgovorna statistika: knjižna produkcijau pada že od leta 2009
Od leta 1991 pa vse do leta 2008 se je slovenska knjižna produkcija praktično iz leta v leto povečevala in v letu 1999 je izšlo že 200 naslovov knjig in brošur na 100.000 prebivalcev, od tega približno 38 naslovov leposlovnih knjig na 100.000 prebivalcev, pričajo podatki Statističnega urada Slovenije. Od leta 2012 (čas gospodarske in finančne krize) pa produkcija upada - v letu 2015 je po začasnih podatkih NUK-a izšlo v Sloveniji 4.941 naslovov knjig in brošur (ali 239 naslovov na 100.000 prebivalcev), od tega 1.542 z leposlovno vsebino (približno 75 naslovov na 100.000 prebivalcev).

Dnevi, ko so v središču knjige