Harper Lee (1926-2016) Foto: AP
Harper Lee (1926-2016) Foto: AP
Harper Lee
Harper Lee se je rodila leta 1926 kot najmlajša hči odvetnika v podeželskem mestecu Monroeville na jugu Alabame. Odraščala je v družbi brata, dveh sester in prijatelja Trumana Capotea, ki je tam preživljal poletja. Že kot otrok je rada pisala. Foto: AP
Harper Lee
Če ubiješ oponašalca je klasika ameriške literature; leta 1999 so jo v anketi zbornika Library Journal razglasili za najboljši roman stoletja. Foto: EPA
false
Leta 2007 je Leejevi predsednik Bush izročil medaljo svobode, najvišje priznanje, ki ga v ZDA lahko dobijo civilisti. Foto: Reuters
Posvetilo pisateljici v spominski knjigi, ki je od danes na voljo v Monroe County Heritage Museumu v njenem domačem kraju. Foto: EPA

Po romanu so leta 1962 posneli film z Gregoryjem Peckom v vlogi Atticusa Fincha. Knjiga je v slovenščini sprva izšla v prevodu Janeza Sivca leta 1964 pod naslovom Ne ubijaj slavca, lani pa smo dobili nov prevod Polone Glavan, naslovljen Če ubiješ oponašalca.

Portret rasizma na ameriškem jugu
Snov za svoj prvi roman, ki je izšel leta 1960, je Leejeva črpala iz svojega okolja in resničnega dogodka, ki se je zgodil v bližini njenega domačega kraja, ko ji je bilo vsega deset let. Zgodba romana sledi očetu pripovedovalke Scout, odvetniku Finchu, ki brani temnopoltega moškega, obtoženega posilstva belke.

Enako kot Scout je tudi Leejeva odraščala v Alabami in se tja po petdesetih, ki jih je preživela v New Yorku, tudi vrnila. Že v otroštvu se je spoprijateljila s Trumanom Capotejem, s katerim se je leta 1959 podala v Kansas, kjer mu je pomagala raziskovati umor družine Clutter. Tako je nastal še en kultni roman ameriške književnosti - Capotejev Hladnokrvno (v izvirniku In Cold Blood). V leta 2005 posnetem filmu Capote, ki prikazuje to poglavje njunega življenja, jo je upodobila Catherine Keener, Capoteja pa Philip Seymour Hoffman.

Nedavni pretres za knjižne sladokusce
Lani je na prodajne police prišel roman Leejeve Go Set a Watchman, katerega rokopis je pisateljičina odvetnica in prijateljica Tonja Carter odkrila med njenimi dokumenti. Zgodba te druge knjige je postavljena 20 let po dogajanju v prvem, ko se mora zdaj že odrasla protagonistka ponovno soočiti s še vedno precej rasističnim nazorom ljudi v rojstnem kraju.

Pisateljica je po lastnih besedah "izgubila sled za Watchmanom", nato pa je Carterjeva izvirni rokopis - pripet na pretipkan rokopis prvega romana - odkrila predlansko jesen. "Po dolgem razmisleku in oklevanju sem roman pokazala peščici ljudi, ki jim zaupam, in vesela sem bila, da se jim je zdel vreden objave," je pojasnila Leejeva. "Osupnilo me je in navdalo s ponižnostjo, da bo roman po vseh teh letih vendarle izšel." Roman, objavljen 14. julija 2015, so v prvih petih dneh prodali v več kot 207.000 izvodih v Veliki Britaniji ter več kot milijon izvodov v ZDA in Kanadi.

Ker "Watchman" ni bil zadosti?
Kmalu po objavi drugega romana pa je v javnost prišla novica o še enem v Alabami najdenem rokopisu. Carterjeva je takrat namignila, da bi lahko šlo za še en roman. "Gre ali za osnutek Watchmana ali Mockingbirda, ali pa lahko gre celo, kot nakazuje zgodnja korespondenca, za tretjo knjigo, ki povezuje drugi dve? Ne vem," je takrat še zapisala odvetnica in dodala, da bodo strokovnjaki pregledali ter preverili pristnost teh "skrivnostnih strani besedila".

Vendar se je po analizi, ki jo je opravil strokovnjak za redke knjige James S. Jaffe, izkazalo, da so to le avtoričini zapiski za njena oba že objavljena romana. Jaffe je takrat zapisal, da gre za "zelo zgodnji" osnutek, ki se "bistveno" razhaja z objavljenim besedilom.

"Bolje je biti tiho, kot biti tepec."
Sicer svetovno slavna pisateljica se je vsa leta večinoma ogibala javnim nastopom in intervjujem. "Bolje je biti tiho, kot biti tepec," je celotna vsebina njenega zahvalnega govora, ko je leta 2001 dobila medaljo svobode Alabame. V letu 2007 pa ji je predsednik George Bush ml. podelil medaljo svobode.

Leejeva se je rodila kot najmlajša hči odvetnika v podeželskem mestecu Monroeville na jugu Alabame. Odraščala je v družbi brata, dveh sester in prej omenjenega Capoteaja, ki je tam preživljal poletja. Znano je, da je že kot otrok rada pisala. Po končani osnovni in srednji šoli je šla študirat na dekliški kolidž Huntingdon v bližnjem Montgomeryju, od koder se je prepisala na študij prava na Univerzi Alabame, a ga ni končala. Zadnja leta je živela v domu za ostarele in pestile so jo starostne težave, med drugim pešajoč vid in sluh, pred nekaj manj kot desetletjem pa je preživela tudi srčno kap.

Harper Lee je umrla v svojem domačem kraju Monroeville v Alabami, stara je bila 89 let.