Michelangelo je bil edini umetnik, ki je bil izjemen v treh vejah umetnosti: navduševal je kot kipar, slikar in arhitekt, hkrati pa je bil tudi pesnik. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
Michelangelo je bil edini umetnik, ki je bil izjemen v treh vejah umetnosti: navduševal je kot kipar, slikar in arhitekt, hkrati pa je bil tudi pesnik. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
Z leve proti desni: prevajalec pesmi in verzov Srečko Fišer, prevajalka Irena Trenc Frelih in urednik Tine Logar. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
Michelangelo di Lodovico Buonarroti Simoni se je rodil leta 1475, umrl pa je leta 1564. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
Večni Michelangelo

Ročno številčenje, umetniški tisk po najvišjih standardih, ročna vezava v vrhunsko obdelano usnje, vrhunske reprodukcije umetniških del, skic, študij, sonetov in madrigalov. To je le nekaj presežnikov, s katerimi se kiti knjiga, ki omogoča celovit vpogled v umetnikova dela, njegovo razmišljanje, osebnost in značaj, prikazuje pa ga tudi s praktične plati, so zapisali v Mladinski knjigi ob današnji predstavitvi knjige, ki so jo izdali v sodelovanju z italijansko založbo Scripta Maneat.

Pri ustvarjanju knjige so sodelovali največji poznavalci Michelangelovih del, umetnostni zgodovinarji, likovni kritiki in univerzitetni profesorji: Gabriele Morolli, Marina Mattei, Robert (Rab) Hatfield, Lucilla Bardeschi Ciulich, Carlo Pedretti, Claudio Strinati in Alessandro Vezzosi. Komplet Večni Michelangelo poleg knjige vsebuje še oštevilčeno Michelangelovo grafiko - avtoportret, oštevilčen kovanec, skovan v Firencah na stroju, izdelanem po načrtih Leonarda da Vincija, dve reprodukciji Michelangelovih del in rokavice.

Knjiga med drugim razkriva doslej skrite detajle najpomembnejših umetnin, v njej pa so objavljeni prvič tudi dokazi o avtorstvu umetniških del iz novih virov: Avtoportret, Marija z Jezusom in malim sv. Janezom ter številne skice in osnutki iz muzejev po vsej Evropi.

Urednik Tine Logar je na današnji predstavitvi poudaril, da knjiga, ki je plod sodelovanja več avtorjev, združuje vse dosedanje znanje in vedenje o umetniku, dopolnjeno z novimi ugotovitvami. V založbi so knjigo izdali dve leti po knjigi Neskončni Leonardo, v kateri je pod drobnogled vzeto življenje velikega Leonarda da Vincija.

Knjiga stane 3.300 evrov
V predprodaji je komplet stal 2.600 evrov, končna cena pa je 3.300 evrov, pri čemer je bilo po Logarjevih besedah v preprodaji prodanih že nekaj več kot 90 odstotkov naklade.

Besedila je v slovenščino prevedla Irena Trenc Frelih, pesmi in verze pa Srečko Fišer. Kot je dejala Trenc Frelihova, pisce zaznamujejo različni slogi pisanja, nekateri sestavki pa so bili zanjo zato precej trd oreh. Sicer pa bralcu knjiga umetnika predstavi celovito - tako s človeške kot z umetniške plati. V njej je tudi veliko anekdot. Tako bralec denimo izve, da je bil Michelangelo daleč najbolje plačani umetnik v svojem času, da pa je živel zelo skromno in denar vlagal v nakup posestev in hiš.

Kot je razvidno iz knjige, je bil po naravi zelo težavna osebnost in se je velikokrat sprl tako z naročniki kot z drugimi umetniki, zaradi česar je moral večkrat zapustiti Rim. Zadnje poglavje v knjigi pa Michelangelovo ustvarjanje povezuje s sodobno umetnostjo.

"Poet nedokončani"
Knjiga s 416 stranmi vsebuje veliko Michelangelovih misli, citatov, odlomkov iz pisem ter 25 pesmi in sonetov. Fišer je Michelangela označil kot "poeta nedokončanega". Kot je dejal, Michelangelo ni bil "eleganten pesnik", velikokrat je čutiti, da je bil v krču. Po Fišerjevih besedah Michelangelo sebe ni štel za pravega pesnika, saj se je zdel samemu sebi premalo izobražen, njegov zgled pa sta bila Dante in Petrarca. Njegovo poezijo je šele po njegovi smrti izdal njegov nečak, a s popravki moralistične narave. Nato je bil kot pesnik pozabljen, odkrili pa so ga šele romantiki, ki so ga prevajali, vendar bolj njegovo spiritualistično poezijo.

Iskalec popolnega
Najbolj znana Michelangelova dela so strop Sikstinske kapele in slika Poslednja sodba, kipa Davida, Mojzesa in Pieta, grobnica Medičejcev ter kupola bazilike svetega Petra v Rimu. V nasprotju z njegovim tekmecem, Leonardom da Vincijem, je Michelangelo naravo videl kot sovražnika, ki ga je treba premagati. Prepričan je bil, da je kiparjeva naloga osvoboditi obliko, ki je ujeta v kamnu. To je najlepše vidno pri nekaterih njegovih nedokončanih kipih, ki so videti, kot da se hočejo osvoboditi spon kamna.

Številne anekdote pričajo, kako zelo je bil Michelangelo cenjen že v času življenja. Pravijo, da je že kot vajenec naredil tako dovršen kip otroka, da so ga pozneje prodali kot izvirno rimsko starino. Še ena anekdota pa pravi, da je Michelangelo, ko je končal Mojzesa (v cerkvi San Pietro in Vincoli), s kladivom udaril po kolenu kipa in zavpil: "Zakaj ne govoriš z mano?"

Večni Michelangelo