Knjige
(7)
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4,8 od 17 glasov Ocenite to novico!
Slava vojvodine Kranjske
Ko je bil Valvasor že tik pred bankrotom, se je odločil, da bo dal za svojo ekipo in mecene delo vezati v belo usnje. Sami so po Čečevih besedah sledili njegovemu zgledu in poleg meščanske in bibliofilske izdaje dali 50 izvodov vezati v belo usnje. Foto: Zavod Dežela Kranjska
"Sprašujejo me, zakaj je cena prevoda Slave vojvodine Kranjske tako visoka. Knjiga je temeljno slovensko delo, zanjo pa je moral Valvasor prodati tudi svoj grad. V prevod je bilo vtkano mnogo časa, dela in pameti, visoki so tudi stroški tiskanja," je o visoki ceni celotnega kompleta že ob začetku prevajanja povedal Čeč. Foto: Zavod Dežela Kranjska
Slava vojvodine Kranjske (Die Ehre dess Hertzogthums Crain) je izšla leta 1689 v Nürnbergu v nemščini. Strokovnjaki jo še danes uvrščajo med najpomembnejša znanstvena dela o slovenskem prostoru in je ena izmed najobsežnejših slovenskih knjig. Foto: Zavod Dežela Kranjska

Dodaj v

 

Veliki podvig prevajanja Valvasorja je končan

Slava vojvodine Kranjske je prevedena v slovenščino
6. junij 2012 ob 14:39
Ljubljana - MMC RTV SLO/STA

Zavod Dežela Kranjska se je lotil izdaje slovenskega prevoda celotne Slave vojvodine Kranjske, znamenitega dela polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja.

Prevajanje je zaupal Božidarju, Doris in Primožu Debenjaku. Prve tri knjige so že izšle, četrta izide jeseni, peti zvezek pa načrtujejo oktobra prihodnje leto.

Prevajanje Slave vojvodine kranjske je, kot je na tiskovni konferenci v Trubarjevem antikvariatu povedal urednik Tomaž Čeč, končano. Pripravlja se tudi že peta knjiga, Studia Valvasoriana, ki bo vsebovala kazala in študije strokovnjakov z različnih področij ter pesmi treh slovenskih pesnikov, napisanih posebej za to priložnost - Toneta Pavčka, Nika Grafenauerja in Ervina Fritza.

Prevod ni arhaiziran
Družina Debenjak se je prevajanja lotila leta 2009. Pri tem se je spoprijela z gotico in nemščino 17. stoletja. Delo je bilo, kot je povedal Božidar Debenjak, izjemno intenzivno, saj se je bilo treba potopiti v poseben svet tega starinskega jezika in ga prevesti v sodobno slovenščino. Vendar pa je, kot je dejal, "hrib zdaj preplezan".

Ob prevajanju je bilo po njegovih besedah marsikdaj težko ugotoviti pomen besedila, saj se je pomen nekaterih besed od Valvasorjevega časa do danes spremenil. V tekstu je "polno min", zato se je bilo resnično treba osredotočiti nanj. Sicer pa je Slava vojvodine Kranjske po njegovih besedah zanimivo branje ne le zaradi vsebine, ampak tudi načina, kako Valvasor pripoveduje.

Primož Debenjak je opozoril tudi na to, da so, čeprav je prevod v sodobni slovenščini, ohranili originalna imena za dežele ali pokrajine, kot jih je uporabljal Valvasor.

Obzorje človeškega duha v 17. stoletju
Kot je še opozoril Božidar Debenjak, je posebna vrednost prevoda Slave vojvodine Kranjske v tem, da slovenskemu bralcu predstavlja način mišljenja posvetnega človeka 17. stoletja. Do zdaj smo iz tega obdobja poznali le verske tekste, zdaj pa smo dobili pogled kronista, ki je pripovedoval o vsem, kar se mu je zdelo zanimivo. Pri tem je segel na različna področja in pisal tudi o vsakdanjih stvareh, kot so denimo cene žita v Ljubljani in podobno.

Poklon prevajalcem
Zavod Dežela Kranjska je družini Debenjak v zahvalo za njeno izjemno delo podaril komplet prvega natisa Slave vojvodine Kranjske. Tega so ob začetku projekta kupili prav v Trubarjevem antikvariatu in Debenjakovi so ves čas prevajali po njem, zato je prav, da ga zdaj dobijo nazaj, je dejal Čeč.

Belo vezana izdaja, ki rešuje pred bankrotom
Ko je bil Valvasor že tik pred bankrotom, se je odločil, da bo dal za svojo ekipo in mecene delo vezati v belo usnje. Sami so po Čečevih besedah sledili njegovemu zgledu in poleg meščanske in bibliofilske izdaje dali 50 izvodov vezati v belo usnje. Od tega jih je 30 namenjenih posameznikom ali podjetjem, ki želijo kot meceni podpreti njihov projekt.

Precejšnja naložba
Za meščansko izdajo (1.500 ročno oštevilčenih izvodov), ob nakupu katere bodo kupci prejeli še zemljevid Vojvodine Kranjske, je cena kompleta vseh petih knjig 3.500 evrov. Za bibliofilsko izdajo (500 ročno oštevilčenih izvodov), ob nakupu katere bodo kupci prejeli še bele rokavice in zemljevid Vojvodine Kranjske, pa je cena kompleta vseh petih knjig 7.000 evrov.

Polihistorski podvig
Slava vojvodine Kranjske zajema 15 knjig, vezanih v štiri dele, ki skupaj obsegajo 3.552 strani velikega formata, poleg tega pa še 24 prilog in 528 bakrorezov. V njej je Valvasor Kranjsko predstavil s pomočjo zgodovine, geografije, topografije, medicine, etnologije, biologije, geologije in drugih ved. Delo je izšlo leta 1689 v Nürnbergu v nemščini.

A. J.
Prijavi napako
Komentarji
MikM
# 06.06.2012 ob 16:36
Kaj pa kakšna izdaja za nas navadne smrtnike? Na tistem čisto običajnem papirju.
Za spodoben denar v dvomestni številki?
Kulturniki so že davno pozabili na običajnega delavca, ki si kruh služi z lastnimi rokami.
In ni prisesan na državne jasli.
daysleeper2
# 06.06.2012 ob 17:38
Naj jo nekdo poskenira in naj bo dostopna vsem izobraževalnim inštitucijam v Sloveniji kot pripomoček k poučevanju zgodovine etc.
TeksViler
# 06.06.2012 ob 16:38
Z veseljem bi kupil. Knjiga bi šla zelo dobro v promet. Če bi le komplet petih knjig stal, recimo, 200 evrov.
jackm8
# 09.06.2012 ob 23:42
Ali ni to navadna praksa, da se v projektih takega obsega, najprej izda luksuzna izdaja in nato kasneje navadna? Tudi prva izdaja Rdeče Knjige Jungda je bila zelo draga, sedaj jo pa dobiš za 25€.
Slava vojvodine Kranjske je, celo v primerjavi z Rdečo Knjigo, bistveno obsežnejši projekt, tako da cena niti ni preveč zasoljena.
Llagavulin16
# 07.06.2012 ob 15:43
sramota da je možno kupit samo neko eksluzivno zadevo za bogatune..
Mosquito
# 06.06.2012 ob 21:44
Že tako se pri prevajanju in izdajanju takšne knjige brez mecenov računica ne moren iziti. Če pa bi jo "zastonj" okrog delili (ja, žal je pri takem projektu tudi 200 € zastonj) pa lahko samo bankrotirajo. Tudi sam bi si jo rad privoščil, pa žal ne bo šlo. Mogoče pa bo poceni verzija na voljo nekoč v prihodnosti.
TeksViler
# 06.06.2012 ob 21:11
MikM
A ti misliš, da kakšen kulturnik ima denar, da bi kupil kaj takega?
Kazalo